Na podlagi drugega odstavka 146. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 46/13 – ZIPRS1314-A in 101/13-ZIPRS1415) izdaja minister za finance

 

PRAVILNIK

o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost

(neuradno prečiščeno besedilo - NUPB)

 

Uradni list RS, št.:

§141/06 (30.12.2006; veljavnost od 01.01.2007; uporaba od 01.01.2007),

§52/07 (12.06.2007; veljavnost od 27.06.2007; uporaba od 27.06.2007),

§120/07 (27.12.2007; veljavnost od 01.01.2008; uporaba od 01.01.2008),

§21/08 (29.02.2008; veljavnost od 01.03.2008; uporaba od 01.03.2008),

§123/08 (29.12.2008; veljavnost od 01.01.2009; uporaba od 01.01.2009),

§105/09 (21.12.2009; veljavnost od 01.01.2010; uporaba od 01.01.2010),

§27/10 (02.04.2010; veljavnost od 03.04.2010; uporaba od 03.04.2010),

§104/10 (23.12.2010; veljavnost od 01.01.2011; uporaba od 01.01.2011),

§110/10 (31.12.2010; veljavnost od 02.01.2011; uporaba od 02.01.2011),

§ 82/11 (17.10.2011; veljavnost od 20.10.2011; uporaba od 20.10.2011),

§106/11 (27.12.2011; veljavnost od 01.01.2012; uporaba od 01.01.2012),

§108/11 (29.12.2011; veljavnost od 30.12.2011; uporaba od 01.01.2012),

§102/12 (21.12.2012; veljavnost od 01.01.2013; uporaba od 01.01.2013),

§54/13 (24.06.2013; veljavnost od 01.07.2013; uporaba od 01.07.2013),

§85/14 (28.11.2014; veljavnost od 29.11.2014; uporaba od 29.11.2014),

§ 95/14 (29.12.2014; veljavnost od 30.12.2014; uporaba od 01.01.2015).

 

Datum veljavnosti NUPB: od 30.12.2014 do 03.06.2016

Datum uporabe NUPB: od 01.01.2015 do 03.06.2016

 

 

I. SPLOŠNA DOLOČBA

 

1. člen

(1) Ta pravilnik podrobneje ureja izvajanje Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 40/12 – ZUJF, 83/12, 46/13 – ZIPRS1314-A, 101/13 – ZIPRS1415 in 86/14; v nadaljnjem besedilu: ZDDV-1).

(2) Pri izvajanju ZDDV-1 se upošteva tudi Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 282/2011 z dne 15. marca 2011 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (prenovitev) (UL L št. 77 z dne 23. 3. 2011, str. 1), zadnjič spremenjena z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 1042/2013 z dne 7. oktobra 2013 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 282/2011 glede kraja opravljanja storitev (UL L št. 284 z dne 26. 10. 2013, str. 1) in Izvedbena Uredba Komisije (EU) št. 815/2012 z dne 13. septembra 2012 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EU) št. 904/2010 glede posebnih ureditev za davčne zavezance, ki nimajo sedeža in opravljajo telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja ali elektronske storitve za osebe, ki niso davčni zavezanci (UL L št. 249 z dne 14. 9. 2012, str. 3).

 

II. DAVČNI ZAVEZANCI

 

2. člen

(Splošno)

(1) Davčni zavezanec je vsaka oseba (pravna ali fizična) iz prvega odstavka 5. člena ZDDV-1, ne glede na to, ali je vpisana v sodni register oziroma drug ustrezen register ali predpisano evidenco.

(2) Fizična oseba, ki opravlja dejavnost deloma neodvisno (samostojno) in deloma odvisno (nesamostojno), je davčni zavezanec v delu, ki se nanaša na neodvisno dejavnost.

(3) Davčni zavezanec je tudi oseba, ki v Sloveniji nima sedeža svoje dejavnosti niti stalne poslovne enote niti stalnega ali običajnega prebivališča (v nadaljevanju: davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji), ki opravlja ekonomsko dejavnost, opredeljeno v drugem odstavku 5. člena ZDDV-1.

 

3. člen

(Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji)

(1) Podružnica, prek katere opravlja dejavnost v Sloveniji davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, nastopa v imenu in za račun davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji, pri čemer mora uporabljati firmo matičnega podjetja, njegov sedež in svoje ime.

(2) Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, ima pa sedež v drugi državi članici, lahko uveljavi oprostitev plačila DDV ob uvozu blaga v skladu z drugim odstavkom 50. člena ZDDV-1 le, če se identificira za namene DDV ali če imenuje davčnega zastopnika.

(3) Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, ima pa sedež v tretji državi ali na tretjem ozemlju, lahko uveljavi oprostitev plačila DDV ob uvozu blaga v skladu z drugim odstavkom 50. člena ZDDV-1 le, če se identificira za namene DDV in če imenuje davčnega zastopnika, ki za njegov račun izpolnjuje obveznosti iz naslova DDV.

 

4. člen

(Davčni zastopnik)

(1) Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, lahko za davčnega zastopnika imenuje pravno ali fizično osebo, ki:

– opravlja dejavnost v skladu z drugim odstavkom 5. člena ZDDV-1;

– ima sedež oziroma stalno bivališče v Sloveniji in

– je identificirana za namene DDV v skladu z 79. členom ZDDV-1.

(2) Davčni zastopnik iz prejšnjega odstavka ne more biti podružnica tuje osebe.

(3) Davčni zastopnik v imenu davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji, izpolnjuje obveznosti in uveljavlja pravice iz naslova DDV (sestavlja in predlaga obračune DDV, plačuje DDV, vlaga zahtevke za vračilo presežka odbitka DDV itd.).

(4) Če istega davčnega zastopnika imenuje več davčnih zavezancev, ki nimajo sedeža v Sloveniji, tak davčni zastopnik predlaga davčnemu organu obračune DDV in izpolnjuje druge obveznosti oziroma uveljavlja pravice iz naslova DDV za vsakega davčnega zavezanca posebej.

(5) Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, mora davčnemu zastopniku za potrebe izpolnjevanja obveznosti iz naslova DDV poslati po en izvod izdanih računov, na katerih je poleg drugih predpisanih podatkov v skladu s 17. točko 82. člena ZDDV-1 navedeno tudi ime, naslov in identifikacijska številka za DDV davčnega zastopnika.

(6) Davčni organ lahko, v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, od davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji, zahteva predložitev ustreznega instrumenta zavarovanja plačila davčne obveznosti. Davčni organ lahko sprejme instrument zavarovanja plačila davčne obveznosti tudi od davčnega zastopnika, če ima za tako predložitev davčni zastopnik pooblastilo davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji.

(7) Če davčni organ ugotovi, da davčni zastopnik ne izpolnjuje obveznosti iz naslova DDV, mu lahko prepove nadaljnje zastopanje.

(8) Davčni organ vodi o davčnih zastopnikih posebno evidenco.

(9) Ta člen se ne nanaša na dobave blaga in storitev, v zvezi s katerim je plačnik DDV izključno prejemnik blaga ali storitev.

 

III. OBDAVČLJIVE TRANSAKCIJE

 

5. člen

(Popravilo stvari, opustitev in dopustitev dejanja)

(1) Popravilo stvari, opustitev in dopustitev nekega dejanja štejejo za opravljanje storitev.

(2) Opustitev dejanja pomeni predvsem odrekanje konkuriranju na trgu in prenehanje opravljanja dejavnosti. Dopustitev dejanja med drugim pomeni tudi dovolitev uporabe premičnih oziroma nepremičnih stvari in premoženjskih pravic.

 

6. člen

(Uporaba naročnikovega materiala)

(1) Če naročnik izroči proizvajalcu material zaradi predelave, obdelave, dodelave ali izdelave določenega izdelka, ta izročitev ne šteje za dobavo blaga po ZDDV-1.

(2) Če proizvajalec iz prvega odstavka tega člena ne porabi vsega materiala, ki mu ga je izročil naročnik, in mu neporabljenega materiala ne vrne, se šteje, da je naročnik v tem delu opravil dobavo materiala proizvajalcu.

 

7. člen

(Zamenjava)

(1) Pri zamenjavi blaga ali storitev se šteje, da je vsak dobavitelj oziroma izvajalec storitev opravil obdavčljivo dobavo.

(2) Zamenjava vračljive embalaže se ne šteje za zamenjavo blaga, če dobavitelj blaga v vračljivi embalaži spremlja zamenjavo polne embalaže za prazno le evidenčno v skladu z uzancami o vračanju in prevzemanju vračljive embalaže.

(3) Če dobavitelj zamenja blago z drugim blagom iste vrste, enake količine, enake trgovske kakovosti in tehničnih karakteristik in ostane davčna osnova nespremenjena se šteje, da je bila opravljena prvotno nameravana dobava blaga, ki se šteje za obdavčljivo dobavo.

 

8. člen

(Prenos podjetja)

(1) Pri prenosu podjetja ali dela podjetja na drugega davčnega zavezanca se šteje, da dobava blaga ni bila opravljena samo, če prevzemnik podjetja ali dela podjetja kot pravni naslednik prenosnika nadaljuje dejavnost.

(2) Prejšnji odstavek se nanaša tudi na samostojne podjetnike in na druge osebe, ki opravljajo dejavnost po drugem odstavku 5. člena ZDDV-1.

(3) Prvi odstavek tega člena vključuje tudi statusna preoblikovanja družb, če so opravljena pod pogoji iz tega člena.

(4) Določbi prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljata tudi pri prenosu dejavnosti na pravnega naslednika v primeru smrti davčnega zavezanca.

 

9. člen

(Stvarni vložki)

(1) Če davčni zavezanec prispeva v osnovni kapital drugega davčnega zavezanca stvarni vložek, se šteje, da dobava blaga ni bila opravljena.

(2) Če se stvarni vložek iz prejšnjega odstavka uporablja za druge namene kakor za tiste, za katere ima prevzemnik pravico do odbitka DDV, mora prevzemnik stvarnega vložka plačati DDV v skladu s pravili, ki veljajo za obračun DDV od uporabe blaga in storitev za zasebne namene.

 

10. člen

(Likvidacija in stečaj)

(1) Dobave blaga in storitev, opravljene v postopku likvidacije in v postopku stečaja, se štejejo za obdavčljivo dobavo blaga in storitev.

(2) Prvi odstavek tega člena se nanaša tudi na unovčenje stečajne mase (premoženja) stečajnega dolžnika, razen prodaje premoženja, ki je poslovna celota, kot je opredeljena z zakonom, ki ureja finančno poslovanje pravnih oseb, postopke zaradi insolventnosti nad pravnimi in fizičnimi osebami ter postopke prisilnega prenehanja pravnih oseb.

 

11. člen

(Prodaja blaga v postopku izvršbe)

(1) Če z zakonom pooblaščeni organ v postopku izvršbe proda blago, se šteje, da je dolžnik blago neposredno dobavil kupcu.

(2) DDV na dokumentu o prodaji blaga v imenu dolžnika obračuna organ, ki vodi postopek izvršbe.

 

12. člen

(Zastava stvari in ustanovitev zastavne pravice)

(1) Izročitev stvari v zastavo in ustanovitev zastavne pravice se ne štejeta za dobavo blaga oziroma storitev.

(2) Če zastavni upnik ali nekdo tretji, ki sta ga sporazumno določila zastavitelj in zastavni upnik, uporablja zastavljeno stvar proti plačilu, se taka uporaba šteje za obdavčljivo dobavo.

(3) Če zastavni upnik zastavljene stvari ne proda, nanj pa preide lastninska pravica na zastavljeni stvari, se šteje, da je opravljena dobava blaga, ki jo izvede zastavitelj zastavnemu upniku.

 

13. člen

(Odškodnina, delna izpolnitev pogodbe)

(1) Od odškodnin se ne obračunava in ne plačuje DDV.

(2) Za odškodnino iz prejšnjega odstavka se šteje predvsem:

– dobava, ki jo dobavitelj opravi kot povračilo za škodo, nastalo na podlagi prejšnje dobave, če dobavitelj odgovarja za škodo in njene posledice na podlagi zakona ali pogodbe;

– zamudne obresti, ki jih davčni zavezanec zaračunava svojim dolžnikom do višine predpisanih zamudnih obresti, in stroški opomina;

– pogodbene kazni;

– povračila škode zaradi razveljavitve pogodbe, če plačnik za to ni pridobil nobenega blaga oziroma ni prejel nobene storitve.

(3) Če se pogodba izpolni delno, je predmet DDV ta delna izpolnitev.

 

14. člen

(Zamenjava blaga v garancijskem roku)

(1) Če dobavitelj v garancijskem roku zamenja dobavljeno blago z drugim blagom iste vrste, enake trgovske kakovosti in tehničnih značilnosti, se ta dobava ne šteje za obdavčljivo dobavo.

(2) Če da dobavitelj iz prejšnjega odstavka v zameno drugo blago manjše ali večje vrednosti, te razlike zmanjšujejo oziroma povečujejo davčno osnovo.

 

15. člen

(Donacije)

Znesek, ki ga davčni zavezanec izplača osebam, ki so v skladu s predpisi ustanovljene za opravljanje humanitarne, kulturne, znanstvene, zdravstvene, socialnovarstvene, vzgojno-izobraževalne, športne, verske ali sindikalne dejavnosti in ne gre za plačilo za opravljeno dobavo blaga oziroma storitev, ni predmet DDV.

 

16. člen

(Članarine)

(1) Od članarin se ne obračunava DDV, če prejeta članarina ne predstavlja plačila za opravljanje enakih ali podobnih transakcij, kot jih v okviru dejavnosti iz drugega odstavka 5. člena ZDDV-1 opravlja drug davčni zavezanec.

(2) Če oseba iz petega odstavka 5. člena ZDDV-1, ki prejema članarino, opravlja izključno dejavnost oziroma transakcije, navedene v petem odstavku 5. člena ZDDV-1, članarina ni predmet DDV. Če oseba, ki prejema članarino, opravlja dejavnost iz drugega odstavka 5. člena ZDDV-1 in hkrati opravlja dejavnost oziroma transakcije, navedene v petem odstavku 5. člena ZDDV-1, se obračuna DDV od dela članarine, ki se nanaša na obdavčeno dejavnost.

(3) Od članarin, ki jih prejemajo nepridobitne organizacije iz 11. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1, se DDV ne plačuje, če ni verjetno, da oprostitev DDV vodi k izkrivljanju konkurence, razen če članarina predstavlja plačilo za dobavo blaga oziroma storitev iz drugega odstavka 42. člena ZDDV-1.

(4) Če članarino prejme davčni zavezanec, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 43. člena ZDDV-1 in je priglasil davčnemu organu, da bo opravljal svojo dejavnost kot oproščeno po 11. točki prvega odstavka 42. člena ZDDV-1, lahko uveljavlja oprostitev plačila DDV tudi od članarin, razen če članarina predstavlja plačilo za dobavo blaga oziroma storitev iz drugega odstavka 42. člena ZDDV-1.

 

17. člen

(Primanjkljaj blaga)

Primanjkljaj blaga se šteje za dobavo blaga v skladu s 7. členom ZDDV-1, razen:

– primanjkljaja in uničenj, nastalih zaradi višje sile;

– primanjkljaja, ki je neločljivo povezan s procesom izdelave in predelave blaga;

– primanjkljaja in uničenja iz naslova kala, razsipa, razbitja in okvare blaga, ki sta neločljivo povezana s skladiščenjem in prevozom blaga v dejanskem obsegu, ki pa ne sme biti večji od običajnega, ki ga določi pristojno združenje;

– primanjkljaja oziroma izgub, nastalih zaradi tatvine oziroma kraje, če je o tem sestavljen zapisnik policijske uprave.

 

18. člen

(Uvoz blaga)

Uvoz blaga, ki je predmet DDV, zajema zakonit in nezakonit vnos blaga, ne glede na namen vnosa blaga v Unijo.

 

19. člen

(Neskupnostno blago)

(1) Predmet DDV je tudi dobava neskupnostnega blaga, če so izpolnjeni pogoji iz 3. člena ZDDV-1.

(2) Če je za dobavo neskupnostnega blaga predpisana oprostitev plačila DDV, se ta oprostitev nanaša na dobavo neskupnostnega blaga v Sloveniji in na pridobitev neskupnostnega blaga znotraj Unije.

 

20. člen

(Trošarinski izdelki)

(1) Obveznost za obračun in plačilo DDV od trošarinskih izdelkov v skladu z 2.c) točko prvega odstavka 3. člena ZDDV-1, ki jih pridobi davčni zavezanec, ki ni identificiran za namene DDV, ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, nastane, tudi če vrednost teh izdelkov, ki jih pridobi v koledarskem letu, ne presega zneska iz drugega odstavka 4. člena ZDDV-1.

(2) Če trošarinske izdelke pridobiva davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, je taka pridobitev predmet DDV v skladu z 2.a) točko prvega odstavka 3. člena ZDDV-1.

 

21. člen

(Prenos blaga v drugo državo članico in pridobitev blaga iz druge države članice z namenom vzpostavitve zaloge blaga pri kupcu)

(1) Če davčni zavezanec prenese blago iz svojega podjetja v drugo državo članico z namenom vzpostaviti zalogo blaga pri kupcu, se tak prenos blaga šteje za dobavo blaga v skladu z 9. členom ZDDV-1 takrat, ko se taka transakcija v drugi državi članici obravnava kot pridobitev blaga znotraj Unije.

(2) Če davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v drugi državi članici, prenese blago iz svojega podjetja v drugi državi članici kupcu, ki je identificiran za namene DDV v Sloveniji, z namenom vzpostavitve zaloge blaga pri kupcu, se taka transakcija, ne glede na 12. člen ZDDV-1, obravnava kot pridobitev blaga znotraj Unije takrat, ko kupec izvzame blago iz zaloge.

(3) Izraz »zaloge blaga pri kupcu« pomeni zaloge blaga, ki so v lasti prodajalca in skladiščene v skladišču kupca (lastnem ali najetem). Skladiščeno blago se ne sme uporabljati od trenutka, ko je dano v skladišče, do trenutka, ko je izvzeto iz zaloge.

(4) Davčni zavezanec iz prvega odstavka tega člena je dolžan v svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke za nadzor nad zalogami blaga, ki jih je vzpostavil pri svojem kupcu, posebej pa še:

– državo članico, kamor je odposlal blago in v kateri je vzpostavil zalogo blaga;

– identifikacijsko številko za DDV kupca, pri katerem je vzpostavil zalogo blaga, in ki mu jo je izdala država članica, v kateri je vzpostavil zalogo blaga;

– datum odpošiljanja blaga v drugo državo članico;

– datum, ko kupec prejme blago v svoje skladišče;

– skupno vrednost blaga v zalogi v eurih;

– opis blaga v zalogi;

– količino blaga v zalogi in

– datum, ko kupec izvzame blago iz zaloge in se šteje, da je opravljena dobava skladiščenega blaga.

(5) Kupec blaga iz drugega odstavka tega člena je dolžan v svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke za nadzor nad zalogami blaga, ki jih ima v svojem skladišču, posebej pa še:

– državo članico, iz katere je bilo blago odposlano;

– identifikacijsko številko za DDV dobavitelja blaga, ki mu jo je izdala država članica, iz katere je bilo blago odposlano;

– datum odpošiljanja blaga iz druge države članice;

– datum, ko prejme blago v svoje skladišče;

– skupno vrednost blaga v zalogi v eurih;

– opis blaga v zalogi;

– količino blaga v zalogi in

– datum, ko izvzame blago iz zaloge in se šteje, da je opravljena pridobitev skladiščenega blaga.

 

22. člen

(Pridobitev blaga znotraj Unije – točka d) prvega odstavka 4. člena ZDDV-1)

Oseba iz točke d) prvega odstavka 4. člena ZDDV-1, ki pridobiva blago znotraj Unije, mora, ob izpolnjevanju pogoja iz točke b) drugega odstavka 4. člena ZDDV-1, obračunati DDV od pridobitev blaga znotraj Unije že za pridobitev, s katero v tekočem koledarskem letu preseže vrednost pridobitev 10.000 eurov.

 

23. člen

(Pridobitev rabljenega prevoznega sredstva znotraj Unije)

(1) DDV se ne obračunava in ne plačuje od pridobitve rabljenega prevoznega sredstva iz druge države članice, če je prodajalec davčni zavezanec s sedežem v drugi državi članici in je od dobave rabljenega prevoznega sredstva obračunal DDV od dosežene razlike v ceni po posebni ureditvi za rabljeno blago.

(2) DDV se ne obračunava in ne plačuje tudi od pridobitve rabljenega prevoznega sredstva iz druge države članice, če je prodajalec fizična oseba, mali davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, ki pri nabavi prevoznega sredstva, ki ga dobavi v Slovenijo, ni imel pravice do odbitka DDV v svoji državi članici.

(3) DDV se obračunava in plačuje od rabljenega prevoznega sredstva, ki ga pridobi oseba, identificirana za namene DDV v Sloveniji od prodajalca, ki je identificiran za namene DDV v drugi državi članici in je rabljeno prevozno sredstvo dobavil pod pogoji, ki so enaki pogojem iz 1. točke 46. člena ZDDV-1. Oseba, ki pridobi rabljeno prevozno sredstvo, izkaže DDV v obračunu DDV.

(4) Oseba iz prejšnjega odstavka, ki iz druge države članice pridobi rabljeno prevozno sredstvo, ki ni namenjeno nadaljnji prodaji, prijavi pridobitev rabljenega prevoznega sredstva na obrazcu DDV-PPS, ki je v Prilogi I tega pravilnika in je njegov sestavni del. Obrazec DDV-PPS predloži davčnemu organu v elektronski obliki prek sistema eDavki. Brez predložitve obrazca DDV-PPS, ki ga potrdi davčni organ, se rabljeno prevozno sredstvo ne sme registrirati. Oseba, identificirana za namene DDV, ki pridobi rabljeno prevozno sredstvo zaradi nadaljnje prodaje, ne predloži obrazca DDV-PPS.

(5) Rabljeno prevozno sredstvo po tem členu je prevozno sredstvo, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

– kopensko motorno vozilo je bilo dobavljeno po preteku šestih mesecev od datuma, ko je bilo prvič dano v uporabo, plovilo in zrakoplov pa po preteku treh mesecev od datuma, ko je bilo prvič dano v uporabo in

– s kopenskim motornim vozilom je prevoženih več kot 6000 kilometrov, s plovilom preplutih več kot 100 ur in z zrakoplovom preletenih več kot 40 ur.

 

24. člen

(Pridobitev novega prevoznega sredstva znotraj Unije)

(1) DDV se obračuna in plača od pridobitve prevoznega sredstva iz drugega odstavka 3. člena ZDDV-1, če se v skladu s tretjim odstavkom 3. člena ZDDV-1 šteje za novo prevozno sredstvo.

(2) Plačnik DDV je katera koli oseba, ki pridobi novo prevozno sredstvo iz druge države članice, ne glede na to, ali je identificirana za namene DDV ali ne.

(3) Oseba, ki ni identificirana za namene DDV in pridobi novo prevozno sredstvo, mora to pridobitev prijaviti davčnemu organu v 15 dneh od dneva pridobitve. Pridobitev novega prevoznega sredstva prijavi na obrazcu DDV-PPS, ki je Priloga I tega pravilnika in je njegov sestavni del. DDV odmeri davčni organ. Brez dokazila o plačilu DDV se prevozno sredstvo, ki je pridobljeno iz druge države članice, ne sme registrirati. Obrazec DDV-PPS se izpolni v treh izvodih (za pridobitelja, davčni organ in registracijski organ).

(4) Oseba iz prejšnjega odstavka lahko obrazec DDV-PPS predloži davčnemu organu v elektronski obliki prek sistema eDavki.

(5) Oseba, ki je identificirana za namene DDV, mora pridobitev novega prevoznega sredstva, ki ni namenjeno nadaljnji prodaji, prijaviti davčnemu organu v 15 dneh od dneva pridobitve na obrazcu DDV-PPS. DDV izkaže v obračunu DDV. Brez predložitve obrazca DDV-PPS, ki ga potrdi davčni organ, se prevozno sredstvo, ki je pridobljeno iz druge države članice, ne sme registrirati. Obrazec DDV-PPS se davčnemu organu predloži v elektronski obliki prek sistema eDavki.

(6) Davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, ki pridobi novo prevozno sredstvo zaradi nadaljnje prodaje, obračuna DDV v skladu s splošno ureditvijo in izkaže DDV v obračunu DDV.

 

25. člen

(Prva uporaba novih prevoznih sredstev)

(1) Šteje se, da so bila kopenska motorna vozila iz prve alineje drugega odstavka 3. člena ZDDV-1 prvič dana v uporabo, ko:

– se je vozilo prvič registriralo za cestno uporabo v eni od držav članic ali

– je bilo vozilo dano na razpolago kupcu, če je bilo prepeljano iz države članice proizvajalca brez registracije za cestno uporabo v drugo državo članico ali

– je proizvajalec ali njegov koncesionar vozilo uporabil za demonstracijo vozila, če je bilo vozilo prepeljano iz države članice proizvajalca brez registracije za cestno uporabo v drugo državo članico ali

– je bil izdan račun, ki se nanaša na prvo dobavo, če davčni organ ne more ugotoviti nobene od okoliščin iz prejšnjih alinej.

(2) Šteje se, da so bila plovila iz druge alineje drugega odstavka 3. člena ZDDV-1 in zrakoplovi iz tretje alineje drugega odstavka 3. člena ZDDV-1 prvič dana v uporabo, ko:

– je proizvajalec dobavil plovilo ali zrakoplov prvemu kupcu ali

– je bilo plovilo ali zrakoplov prvič dano na uporabo kupcu ali

– je proizvajalec ali njegov koncesionar plovilo ali zrakoplov prvič uporabil za demonstracijo vozila ali

– je bilo plovilo ali zrakoplov prvič registrirano za uporabo v eni od držav članic ali

– je bil izdan račun, ki se nanaša na prvo dobavo, če davčni organ ne more ugotoviti nobene od okoliščin iz prejšnjih alinej.

 

26. člen

(Oproščene dobave novih prevoznih sredstev znotraj Unije)

(1) Davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, ki dobavi novo prevozno sredstvo v drugo državo članico kateri koli osebi, ki ni identificirana za namene DDV, izpolni obrazec DDV-DPS, ki je Priloga II tega pravilnika in je njegov sestavni del.

(2) Obrazec DDV-DPS izpolni tudi vsaka oseba iz tretjega odstavka 5. člena ZDDV-1, ki dobavi novo prevozno sredstvo pod pogoji iz 2. točke 46. člena ZDDV-1.

(3) Davčni zavezanec iz prvega odstavka tega člena predloži obrazec DDV-DPS davčnemu organu v elektronski obliki prek sistema eDavki v osmih dneh od dneva opravljene dobave.

(4) Oseba iz drugega odstavka tega člena predloži obrazec DDV-DPS davčnemu organu v kraju sedeža, stalnega oziroma običajnega prebivališča v osmih dneh od dneva opravljene dobave. Obrazec DDV-DPS se izpolni v treh izvodih (za pridobitelja, dobavitelja in davčni organ), v štirih izvodih pa le, če se obrazec potrebuje za registracijski organ.

(5) Oseba iz prejšnjega odstavka lahko obrazec DDV-DPS predloži davčnemu organu v elektronski obliki prek sistema eDavki.

(6) Davčni organ vodi evidenco dobav novih prevoznih sredstev iz tretjega in četrtega odstavka tega člena za namene izmenjave podatkov o dobavah novih prevoznih sredstev med državami članicami.

 

27. člen

(Tristranski posli)

Tristranski posli so verižni posli, v katerih sodelujejo trije davčni zavezanci, identificirani za namene DDV, vsak v svoji državi članici. Davčni zavezanec – dobavitelj blaga iz ene države članice izda račun za dobavo blaga znotraj Unije davčnemu zavezancu – pridobitelju blaga v drugi državi članici za blago, ki se neposredno odpošlje oziroma odpelje davčnemu zavezancu – prejemniku blaga v tretjo državo članico.

 

IV. KRAJ OBDAVČLJIVIH TRANSAKCIJ

 

28. člen

Črtan skladno s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah PZDDV (Uradni list RS, št. 85/14 z dne 28.11.2014).

 

29. člen

(Posebna pravila)

Za kraj opravljenih telekomunikacijskih storitev, ki bi bil v skladu s prvim odstavkom 25. člena ZDDV-1:

– zunaj Unije, se šteje, da je v Sloveniji, če se storitve dejansko uporabijo in uživajo v Sloveniji;

– v Sloveniji, se šteje, da je zunaj Unije, če se storitve dejansko uporabijo in uživajo zunaj Unije.

 

29.a člen

(Restavracijske storitve in storitve cateringa)

(1) Restavracijske storitve so storitve, ki se opravljajo v prostorih izvajalca storitev in obsegajo dobavo pripravljene ali nepripravljene hrane in/ali pijače za uporabo ljudi ter zadosten obseg pomožnih storitev, ki omogočajo njihovo takojšnje užitje.

(2) Storitve cateringa so storitve iz prejšnjega odstavka, ki se ne opravljajo v prostorih izvajalca storitev.

(3) Za restavracijske storitve in storitve cateringa ne štejejo:

– dobave pripravljene ali nepripravljene hrane (npr.: ponudba hrane kot »vzemi s seboj« v restavracijah, supermarketih in podobno);

– dobave, ki obsegajo le pripravo in prevoz hrane;

– v splošnem dobave, ki obsegajo pripravo in dostavo hrane in/ali pijače brez katerekoli druge pomožne storitve.

(4) V primerih iz prejšnjega odstavka je dobava hrane in/ali pijače brez spremljajočih storitev obravnavana kot dobava blaga, za katero se kraj obdavčitve določi v skladu z 19. do 21. členom ZDDV-1.

(5) Če dobavi hrano in/ali pijačo en davčni zavezanec, pomožne storitve pa za istega prejemnika drug davčni zavezanec, se vsaka dobava obravnava ločeno.

 

29.b člen

(Najem prevoznih sredstev)

Čoln za razvedrilo iz 30.b člena ZDDV-1 je čoln, ki meri v dolžino manj kot 24 metrov in se pri najemniku uporablja za razvedrilo, šport ali rekreacijo.

 

V. OBDAVČLJIVI DOGODEK IN OBVEZNOST OBRAČUNA DDV

 

30. člen

(Splošno)

(1) Rok plačila, odlog plačila ali kreditiranje dobave ne vplivajo na nastanek obveznosti obračuna DDV.

(2) Obveznost obračuna DDV pri odkupu zapadlih in nezapadlih terjatev z regresno pravico ali brez nastane v trenutku, ko prevzemnik terjatve prejme znesek, ki ga je izterjal nad zneskom, plačanem upniku, razen zneska, ki ustreza višini zakonitih zamudnih obresti.

 

31. člen

(Stvarni vložki)

Če davčni zavezanec uporabi stvarni vložek, od katerega ni bil obračunan DDV na podlagi drugega odstavka 9. člena tega pravilnika, za namene opravljanja dejavnosti, od katere se ne obračunava in plačuje DDV, nastane obveznost obračuna DDV v davčnem obdobju, v katerem začne uporabljati stvarni vložek za te namene.

 

32. člen

(Primanjkljaj blaga)

Davčna obveznost v zvezi s primanjkljajem blaga nastane na dan, ko je primanjkljaj ugotovljen.

 

33. člen

(Izročitev blaga po b) točki drugega odstavka 6. člena ZDDV-1)

Pri izročitvi blaga po b) točki drugega odstavka 6. člena ZDDV-1 nastane obveznost obračuna DDV za celotno vrednost blaga, in sicer v tistem davčnem obdobju, v katerem je blago izročeno.

 

34. člen

(Nevrnjena vračljiva embalaža)

(1) Pri zaračunavanju nevrnjene vračljive embalaže nastane obveznost obračuna DDV v obdobju, v katerem je bila embalaža zaračunana.

(2) Če se vračljiva embalaža vodi evidenčno, nastane v primeru prekinitve poslovnega sodelovanja med dobaviteljem blaga v vračljivi embalaži in uporabnikom ali uporabniki (na primer zaradi likvidacije, stečaja, prenehanja poslovanja, uničenja vračljive embalaže in podobno) obveznost obračuna DDV najpozneje zadnji dan davčnega obdobja, v katerem je bilo prekinjeno poslovno sodelovanje, ne da bi bila vračljiva embalaža vrnjena.

 

35. člen

(Uvoz blaga)

(1) V skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom 35. člena ZDDV-1 nastane davčna obveznost takrat, ko v skladu s carinskimi predpisi nastane obveznost obračuna carinskega dolga.

(2) Četrti odstavek 35. člena ZDDV-1 se uporabi vedno, ko bi obveznost obračuna carinskega dolga morala nastati v skladu s carinskimi predpisi, pa ne nastane, ker je za zadevno blago predpisana stopnja uvoznih dajatev “prosto”.

 

36. člen

(Predplačila pri pridobivanju in dobavah blaga znotraj Unije)

(1) Če davčni zavezanec izvrši plačilo, preden je opravljena pridobitev blaga znotraj Unije, ne nastane obveznost obračuna DDV.

(2) Če davčni zavezanec prejme plačilo, preden opravi dobavo blaga v drugo državo članico pod pogoji iz 46. člena ZDDV-1, ne nastane obveznost obračuna DDV.

 

36.a člen

Črtan skladno s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah PZDDV (Uradni list RS, št. 104/10 z dne 23.12.2010).

 

36.b člen

(Predplačila v zvezi z uvozom ali izvozom blaga)

Če davčni zavezanec izvrši ali prejme plačilo v zvezi z uvozom ali izvozom blaga, ne nastane obveznost obračuna DDV.

 

36.c člen

Črtan skladno s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah PZDDV (Uradni list RS, št. 104/10 z dne 23.12.2010).

 

VI. DAVČNA OSNOVA

 

37. člen

(Neporabljen material)

Od neporabljenega materiala iz drugega odstavka 6. člena tega pravilnika se DDV obračunava in plačuje od tržne vrednosti tega materiala.

 

38. člen

(Lastna cena)

Lastna cena po drugem in četrtem odstavku 36. člena ZDDV-1 se določa v skladu z računovodskimi standardi oziroma v skladu s predpisi o vodenju poslovnih knjig zasebnikov.

 

39. člen

(Finančne storitve)

(1) Davčna osnova za obračun DDV od storitev izterjave dolgov je vse, kar davčni zavezanec, ki opravi izterjavo, prejme za plačilo.

(2) Davčna osnova za obračun DDV od storitev faktoringa (pravi in nepravi faktoring) je enaka znesku (diskont, stroški, provizija), ki ga davčni zavezanec, prevzemnik terjatve (faktor), zaračuna upniku, razen zamudnih obresti.

(3) Davčna osnova za obračun DDV od storitev gospodarjenja z vrednostnimi papirji je plačilo (provizija), ne glede na to, na kakšen način je plačilo dogovorjeno.

(4) Davčna osnova za obračun DDV od storitev odkupa zapadlih in nezapadlih terjatev z regresno pravico ali brez nje je enaka znesku, ki ga davčni zavezanec, ki je prevzemnik terjatve, izterja nad zneskom, plačanim upniku, v kolikor ta znesek predstavlja plačilo za opravljeno storitev, razen zneska, ki ustreza višini zakonitih zamudnih obresti.

(5) Pri finančnem najemu obresti in drugih stroškov financiranja ni treba vštevati v davčno osnovo blaga, če sta dobava blaga in odobritev financiranja dogovorjeni in obračunani ločeno.

 

40. člen

(Davčna osnova pri pridobitvi novega prevoznega sredstva)

Davčno osnovo pri pridobitvi novega prevoznega sredstva sestavljajo skupni znesek, ki ga je oseba plačala za novo prevozno sredstvo, vključno z dodatno opremo, ki je bila vgrajena v novo prevozno sredstvo, preden je bilo novo prevozno sredstvo dobavljeno kupcu v Slovenijo, in druge dajatve in stroški iz petega odstavka 36. člena ZDDV-1.

 

41. člen

(Sprememba davčne osnove)

(1) Po osmem odstavku 36. člena ZDDV-1 se davčna osnova poveča, kadar je izvršeno višje plačilo od dogovorjenega, ne glede na razloge za višje plačilo.

(2) Po drugem odstavku 39. člena ZDDV-1 lahko davčni zavezanec zmanjša znesek DDV od naknadno priznanih popustov, kot so npr. superrabati in popusti zaradi slabše kakovosti blaga, če so bili dogovorjeni neposredno med dobaviteljem in prejemnikom.

(3) Če je prejemnik blaga ali storitev končni potrošnik, lahko davčni zavezanec zmanjša davčno osnovo, če razpolaga z dokumentom, ki dokazuje prekinitev pogodbe oziroma odpoved dobave blaga oziroma storitve, in če dokaže, da je bila kupnina ali del kupnine vrnjen kupcu ali njeno plačilo odpuščeno.

 

42. člen

(Davčna osnova pri uvozu blaga)

(1) V skladu z b) točko drugega odstavka 38. člena ZDDV-1 se v davčno osnovo pri uvozu blaga vštevajo tisti dodatni stroški, ki so uvozniku neposredno zaračunani in katerih vrednost je v trenutku sprejema carinske deklaracije določena in dokazljiva na podlagi razpoložljivih listin.

(2) Če je bilo blago predmet carinskega skladiščenja, stroški skladiščenja in ohranjanja blaga med skladiščenjem pa niso izkazani ločeno in se zato vštevajo v carinsko vrednost blaga, se ti stroški vštevajo tudi v vrednost iz prvega odstavka 38. člena ZDDV-1.

(3) Če je bilo blago med carinskim skladiščenjem predmet običajnih postopkov in ravnanj v skladu s carinskimi predpisi in se na zahtevo carinskega deklaranta vrednost teh postopkov ne všteva v carinsko vrednost blaga, se zahteva deklaranta upošteva tudi pri določanju vrednosti iz prvega odstavka 38. člena ZDDV-1.

(4) Če je bilo blago obdelano, dodelano, predelano ali popravljeno v okviru postopka aktivnega oplemenitenja po odložnem sistemu, za pridobljene proizvode pa nastane obveznost obračuna DDV pri uvozu, se za določitev davčne osnove po prvem odstavku 38. člena ZDDV-1 za plačilo DDV za uvoženo blago, vdelano v pridobljeni proizvod, upošteva ista metoda določitve deleža uvoženega blaga v pridobljenem proizvodu, kot je bila v skladu s carinskimi predpisi uporabljena za določitev tega deleža zaradi izračuna višine carinskega dolga.

(5) Če je blago, katerega davčno osnovo je treba določiti, v prosti coni, stroški skladiščenja in ohranjanja blaga, medtem ko je blago v prosti coni, pa niso izkazani ločeno in se zato vštevajo v carinsko vrednost blaga, se ti stroški vštevajo tudi v vrednost iz prvega odstavka 38. člena ZDDV-1.

(6) Če je bilo blago v času, ko je bilo v prosti coni, v skladu s carinskimi predpisi predmet običajnih postopkov in ravnanj in se na zahtevo carinskega deklaranta vrednost teh postopkov ne všteva v carinsko vrednost blaga, se zahteva deklaranta upošteva tudi pri določanju vrednosti iz prvega odstavka 38. člena ZDDV-1.

(7) V skladu z drugim in četrtim odstavkom 38. člena ZDDV-1 se dokazuje, da so v davčno osnovo vključeni posamezni elementi oziroma da so iz nje izključeni, z dokumenti, ki jih mora zadevna oseba predložiti carinskemu organu zaradi ugotavljanja carinske vrednosti blaga v skladu s carinskimi predpisi.

(8) Določbe tega člena, ki se nanašajo na določanje davčne osnove za blago v prosti coni, se smiselno uporabljajo tudi za blago v prostih skladiščih.

(9) Če so storitve, ki se opravijo na neskupnostnem blagu, medtem ko je blago v prostem skladišču, v prosti coni ali v carinskem skladišču, oproščene plačila DDV v skladu s 57. členom ZDDV-1, deklarant, ne glede na prvi do osmi odstavek tega člena, ne more zahtevati, da se vrednost teh storitev izključi iz davčne osnove za obračun DDV od uvoza blaga.

 

43. člen

(Davčna osnova pri ponovnem uvozu blaga, ki je bilo v postopku pasivnega oplemenitenja)

(1) V skladu s petim odstavkom 38. člena ZDDV-1 se davčna osnova pri ponovnem uvozu blaga ugotovi v skladu s carinskimi predpisi, tako da se od carinske vrednosti ponovno uvoženega blaga odšteje vrednost začasno izvoženega blaga.

(2) Carinska vrednost ponovno uvoženega blaga in vrednost začasno izvoženega blaga se ugotovita v skladu s carinskimi predpisi.

(3) Če se v skladu s carinskimi predpisi carinska vrednost blaga, ki se ponovno uvaža, določa na podlagi stroškov popravila začasno izvoženega blaga, tako ugotovljena vrednost predstavlja tudi vrednost iz petega odstavka 38. člena ZDDV-1 za obračun DDV od uvoza blaga.

(4) Pri določitvi davčne osnove za obračun DDV od uvoza blaga, ki je bilo začasno izvoženo na pasivno oplemenitenje, se upoštevata tudi drugi in četrti odstavek 38. člena ZDDV-1.

 

44. člen

(Poenostavitve glede tečaja eura)

(1) Ne glede na sedmi odstavek 39. člena ZDDV-1 se davčni zavezanec lahko odloči, da bo pod pogoji iz tega člena za vse preračune vrednosti v tekočem mesecu uporabljal enoten mesečni tečaj.

(2) Mesečni tečaj iz prejšnjega odstavka je referenčni tečaj Evropske centralne banke, ki ga objavi Banka Slovenije predzadnjo sredo meseca pred mesecem, za katerega davčni zavezanec preračunava vrednosti.

(3) Če se referenčni tečaj Evropske centralne banke za posamezno valuto, ki ga uporablja v skladu z drugim odstavkom tega člena, spremeni za 1% ali več, mora davčni zavezanec ne glede na prvi odstavek tega člena uporabiti spremenjeni tečaj v tem mesecu. V tem primeru davčni zavezanec kot mesečni tečaj za preračun vrednosti v zvezi z davčnimi obveznostmi, ki nastanejo v okviru preostanka koledarskega meseca, uporablja referenčni tečaj Evropske centralne banke, ki ga objavi Banka Slovenije v sredo pred tednom, v katerem je zavezanec ugotovil, da so izpolnjeni pogoji za spremembo tečaja.

(4) Davčni zavezanec mora na zahtevo davčnega organa zagotoviti podatke o uporabljenih tečajih.

 

VII. STOPNJA DDV

 

45. člen

(Stopnji DDV)

(1) DDV se obračunava po stopnji 22% oziroma 9,5% od davčne osnove.

(2) Pri izračunu zneska DDV, ki je vsebovan v plačilu, se uporablja preračunana davčna stopnja, ki se izračuna na naslednji način:

 

preračunana davčna stopnja =	stopnja DDV x 100
	100 + stopnja DDV

 

(3) Preračunana stopnja 22% znaša 18,0328%, preračunana stopnja 9,5% znaša 8,6758%.

(4) Če je za posamezno blago ob uvozu, glede na namen uporabe, mogoče uporabiti splošno ali nižjo davčno stopnjo, se lahko nižja davčna stopnja uporabi le, če davčni zavezanec blago uporabi za namen, za katerega je predpisana nižja davčna stopnja.

 

46. člen

(Predplačila)

(1) Od plačil, izvršenih v skladu s petim odstavkom 33. člena ZDDV-1, se DDV obračuna po preračunani stopnji.

(2) Od danih predplačil za dobave po 76.a členu ZDDV-1 se DDV obračuna po predpisani stopnji od danega predplačila.

 

47. člen

(Sklicevanje na kombinirano nomenklaturo)

Tarifne oznake, uporabljene v tem pravilniku, so navedene v kombinirani nomenklaturi Evropske unije, objavljene kot Priloga I Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L št. 256 z dne 7. 9. 1987, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 927/2012 z dne 9. oktobra 2012 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L št. 304 z dne 31. 10. 2012, str. 1) Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1101/2014 z dne 16. oktobra 2014 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L št. 312 z dne 31. 10. 2014, str. 1).

 

48. člen

(Izdelki iz 1. točke Priloge I k ZDDV-1)

(1) Med izdelke (blago) iz 1. točke Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo izdelki in kmetijski pridelki, ki so samostojno ali kot dodatki in nadomestki, primerni za zaužitje brez predhodne priprave ali po običajnem postopku priprave hrane kot hrana za ljudi oziroma krma za živali (v nadaljevanju: hrana), ter kmetijski pridelki (semena, rastline in žive živali), ki se pridelujejo z namenom zagotavljanja surovin za pripravo hrane za ljudi oziroma krme za živali in spadajo pod naslednje oznake kombinirane nomenklature (v nadaljnjem besedilu: tarifna oznaka):

1. žive živali (tarifne oznake: od 0101 do vključno 0105), žive ribe, raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji (tarifne oznake: 0301 razen 0301 11 00 in 0301 19 00, 0306, 0307 in 0308) ter živi kunci, žabe, srnjad, jerebice, fazani in druga divja perutnina;

2. meso in drugi užitni klavnični izdelki (tarifne oznake: od 0201 do vključno 0210);

3. druge užitne ribe, raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji (tarifne oznake: od 0302 do vključno 0308);

4. mlečni izdelki (tarifne oznake: od 0401 do vključno 0406);

5. perutninska in ptičja jajca (tarifni oznaki: 0407 in 0408);

6. naravni med (tarifna oznaka: 0409 00 00);

7. drugi užitni izdelki živalskega izvora (tarifni oznaki: 0410 00 00 in 0504 00 00);

8. užitne vrtnine, koreni in gomolji (tarifne oznake: od 0701 do vključno 0714);

9. užitno sadje in oreški (tarifne oznake: od 0801 do vključno 0813);

10. kava, čaj in začimbe (tarifne oznake: od 0901 do vključno 0910);

11. žita (tarifne oznake: od 1001 do vključno 1008);

12. proizvodi mlinske industrije (tarifne oznake: od 1101 00 do vključno 1106), škrob pod tarifno oznako 1108;

13. oljna semena in plodovi (tarifne oznake: 1201 90 00, 1202 41 00, 1202 42 00, 1203 00 00, 1204 00 90, 1206 00 91, 1206 00 99, 1207 10 00, 1207 30 00, 1207 40 90, 1207 50 90, 1207 60 00, 1207 70 00, 1207 91 90, 1207 99 91), bučno seme pod tarifno oznako 1207 99 96, moka iz soje (tarifna oznaka: 1208 10 00), zdrobljeno ali mleto makovo seme pod tarifno oznako 1208 90 00;

14. razne rastline in njihovi deli (tarifna oznaka: 1211), rožiči (tarifna oznaka: 1212 92 00), alge (tarifna oznaka: 1212 21 00), koščice in jedrca in drugo, primerno za človeško prehrano (tarifni oznaki: 1212 94 00 in 1212 99 95), rastlinski sokovi in ekstrakti pod tarifno oznako 1302 19 70;

15. žitna slama in pleve (tarifna oznaka: 1213 00 00), krmna koleraba, krmna pesa, korenje za krmo; seno, lucerna, detelja, esparzeta, krmni ohrovt, volčji bob, grašica in podobni pridelki za krmo (tarifna oznaka: 1214);

16. masti in olja živalskega in rastlinskega izvora (tarifne oznake: 1501 10 90, 1501 20 90, 1501 90 00, 1502 10 90, 1502 90 90, 1506 00 00, 1507 10 90, 1507 90 90, 1508 10 90, 1508 90 90, 1509, 1511 10 90, 1511 90 11, 1511 90 19, 1511 90 99, 1512 11 91, 1512 11 99, 1512 19 90, 1512 21 90, 1512 29 90, 1513 11 91, 1513 11 99, 1513 19 11, 1513 19 19, 1513 19 91, 1513 19 99, 1513 21 30, 1513 21 90, 1513 29 11, 1513 29 19, 1513 29 50, 1513 29 90, 1514 11 90, 1514 19 90, 1514 91 90, 1514 99 90, 1515 19 90, 1515 21 90, 1515 29 90, 1515 30 90, 1515 50 19, 1515 50 99, 1515 90 29, 1515 90 39, 1515 90 51, 1515 90 59, 1515 90 91, 1515 90 99, 1516 in 1517), masti in olja rib in morskih sesalcev pod tarifno oznako 1504;

17. izdelki iz mesa, rib, rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev (tarifne oznake: 0306, 0307, 0308, od 1601 00 do vključno 1605);

18. sladkor in sladkorni proizvodi (tarifne oznake: od 1701 do vključno 1704);

19. kakav v prahu, brez dodatka sladkorja ali drugih sladil (tarifna oznaka: 1805 00 00) ter čokolada in druga živila, ki vsebujejo kakav (tarifna oznaka: 1806);

20. izdelki iz žit, moke, škroba ali mleka; slaščičarski izdelki (tarifne oznake: od 1901 do vključno 1905);

21. proizvodi iz vrtnin, sadja, oreškov ali drugih delov rastlin (tarifne oznake: od 2001 do vključno 2009);

22. razna živila (tarifne oznake: od 2101 do vključno 2106);

23. pijače (tarifne oznake: 2009 in 2201 do vključno 2202), kis in nadomestki kisa (tarifna oznaka: 2209 00);

24. ostanki in odpadki živilske industrije (tarifne oznake: od 2301 do vključno 2306, 2308 00);

25. izdelki, ki se uporabljajo kot krma (hrana) za živali (tarifna oznaka: 2309);

26. sol pod tarifnima oznakama 2501 00 10 in 2501 00 91;

27. morska pena pod tarifno oznako 2530 90 00;

28. sladila, in sicer manitol (tarifna oznaka: 2905 43 00), sorbitol (tarifni oznaki: 2905 44 in 3824 60) in acesulfam (tarifna oznaka: 2934 99 90); lecitin (tarifna oznaka 2923 20 00); saharin in njegove soli (tarifna oznaka: 2925 11 00), provitamini in vitamini (tarifna oznaka: 2936); matični mleček pod tarifno oznako 3001 20 90;

29. preparati za zaslajevanje in dietetična sol pod tarifno oznako 3824 90 97.

29. preparati za zaslajevanje (tarifni oznaki: 3824 90 92 in 3824 90 93) in dietetična sol pod tarifno oznako 3824 90 96.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se uporabi splošna stopnja DDV za izdelke in kmetijske pridelke, ki so sicer uvrščeni v eno izmed tarifnih oznak iz prejšnjega odstavka, vendar se ne uporabljajo kot hrana ali kot surovina za pripravo hrane niti niso uvrščeni med živali za pitanje ter semena in sadike, ki so namenjene izključno uporabi v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, določene v prvem, drugem in tretjem odstavku 55. člena tega pravilnika. Prav tako se splošna stopnja DDV, ne glede na prejšnji odstavek, uporabi za izdelke, ki vsebujejo več kot 0,5 volumskega odstotka alkohola pri 20 °C oziroma 0,4 masnega odstotka alkohola v izdelku.

(3) Priprava jedi iz 1. točke Priloge I k ZDDV-1 pomeni pripravo in strežbo jedi v dejavnosti, ki se po predpisih šteje za gostinsko dejavnost.

(4) Po 1. točki Priloge I k ZDDV-1 je obdavčena tudi prodaja pijač in hrane iz prodajnih avtomatov (sendvičev, čokolad, prigrizkov ...) in prodaja toplih in hladnih napitkov iz prodajnih avtomatov (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: G/47.99), razen alkoholnih pijač in izdelkov, ki vsebujejo več kot 0,5 volumenskega odstotka alkohola pri 20 °C oziroma 0,4 masnega odstotka alkohola v izdelku.

 

49. člen

(Zdravila, izdelki za nadzorovanje rojstev in izdelki za higiensko zaščito)

(1) Med zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje in preprečevanje bolezni v humani in veterinarski medicini, iz 3. točke Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo:

– zdravila pod tarifnima oznakama 3003 in 3004 za uporabo v zdravljenju ali preprečevanju internih in eksternih bolezni ljudi in živali;

– antiserumi in druge frakcije krvi ter modificirani imunološki proizvodi, ki se uporabljajo za zdravljenje; cepiva; toksini; kulture mikroorganizmov (razen kvasovk); človeški, živalski in rastlinski virusi in antivirusi ter bakteriofagi pod tarifno oznako 3002;

– diagnostični reagenti iz tarifnih oznak 3002, 3006 20 00 (reagenti za določanje krvnih skupin) in 3822 00 00.

(2) Med izdelke za nadzorovanje rojstev iz 3. točke Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo:

– kemična sredstva za kontracepcijo na osnovi hormonov ali spermicidov (tarifna oznaka: 3006 60);

– preservativi pod tarifnima oznakama 3926 90 97 in 4014 10 00;

– kontracepcijske spirale (tarifna oznaka: 9018 90 84).

(3) Med izdelke za higiensko zaščito iz 3. točke Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo:

– vata, gaza, obveze in podobni proizvodi (npr. obliži, obkladki) pod tarifno oznako 3005;

– izdelki pod tarifno oznako 3006 10 (sterilni kirurški katgut, sterilni materiali in sterilni adhezivi v kirurgiji za zapiranje ran; sterilna laminarija in sterilni tamponi; sterilna absorpcijska sredstva za zaustavljanje krvavitev v kirurgiji in zobarstvu);

– izdelki pod tarifno oznako 3006 40 00 (zobarski cementi in druga zobarska polnila; cementi za rekonstrukcijo kosti);

– plenice za enkratno uporabo in pralne plenice za večkratno uporabo pod tarifno oznako 9619 00.

(4) Med izdelke iz prve alineje prvega odstavka tega člena se ne uvrščajo: medicinski preparati, našteti v uradni zdravilniški knjigi (farmakopeji), ki ne vsebujejo zadosti aktivnih sestavin, da bi jih lahko šteli kot primerne za terapevtsko ali profilaktično rabo (na primer: preparati zoper aknavost, ki so namenjeni predvsem čiščenju kože); koloidno žveplo pod tarifno oznako 2802 00 00, razen, če je pripravljeno v odmerkih ali pakiranjih za prodajo na drobno za terapevtske ali profilaktične namene; koloidi plemenitih kovin, tudi če so pripravljeni za medicinsko rabo (tarifna oznaka: 2843); vodni destilati in vodne raztopine eteričnih olj in preparati pod tarifnimi oznakami od 3303 00 do 3307, tudi če imajo terapevtske ali profilaktične lastnosti; medicinska mila (tarifna oznaka: 34 01); insekticidi, dezinfekcijska sredstva in druga sredstva pod tarifno oznako 3808.

(5) Med izdelke iz druge alineje prvega odstavka tega člena se ne uvrščajo: človeška kri in živalska kri, pripravljena za terapevtsko, profilaktično ali diagnostično uporabo, ki je oproščena plačila DDV v skladu s 3. točko prvega odstavka 42. člena ZDDV-1.

(6) Med izdelke iz prve alineje tretjega odstavka tega člena se ne uvrščajo: povoji, obliži itd., ki vsebujejo cinkov oksid, in povoji za zlome, ki so prevlečeni z mavcem in niso pripravljeni v pakiranjih za prodajo na drobno za medicinske, kirurške, zobarske ali veterinarske namene; sadra, specialno žgana in fino zmleta za zobarske potrebe, in preparati na osnovi sadre za uporabo v zobarstvu (tarifne oznake: 2520 ali 3407 00 00); izdelki pod tarifno oznako 3006 in sanitarne brisače in sanitarni tamponi (tarifne oznake: 4818, 5601, 6307 ali 9619 00).

 

50. člen

(Medicinska oprema in pripomočki)

(1) Med izdelke iz 4. točke Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo:

1. invalidski vozički (tarifna oznaka: 8713) ter deli in pribor za invalidske vozičke (tarifna oznaka: 8714 20 00);

2. ortopedske priprave, tudi bergle, kirurški in kilni pasovi; opornice in druge priprave za prelome; umetni deli telesa; aparati za izboljšanje sluha in druge priprave, ki se nosijo na telesu ali vdelajo v telo, da bi odpravile hibo ali invalidnost (tarifna oznaka: 9021);

3. prsna proteza pod tarifno oznako 3926 90 97;

4. otroški tricikel za otroke z motorično prizadetostjo (tarifna oznaka: 8712 00 70), lesen stolček za otroke z motorično prizadetostjo (tarifna oznaka: 9401), terapevtski valji, terapevtske žoge, terapevtske gibalne deske in terapevtske blazine za otroke z motorično prizadetostjo (tarifne oznake: 3926 90 97 in 9506), sobno dvigalo in dvigalo za kopalnico (tarifna oznaka: 8428 90 90);

5. ortopedski čevlji, izdelani po meri (tarifna oznaka: 9021 90 90), in začasni čevlji, namenjeni za uporabo po težkih operacijah na stopalih (64. poglavje carinske tarife);

6. električni stimulatorji pri inkontinenci blata in urina ter mišično-živčni stimulatorji (tarifna oznaka: 9018 90 75);

7. dihalni aparati (tarifna oznaka: 9019 20 00), merilnik pretoka zraka (tarifna oznaka: 9018 90 84), ventilator (tarifni oznaki: 8414 51 00 in 84 14 59);

8. pripomočki za stomo: vrečke, rezane v oblike, za kolostomo, ileostomo in urostomo, lepilne kožne podloge ali ploščice, kožni kiti in lepila (tarifne oznake: 3006 91 00, 3214 10 10 in 3506 10 00, 9018 39 00);

9. pripomočki pri težavah z odvajanjem seča (pod tarifnimi oznakami: 3923, 9018 39 00, 9619 00, 9021 90 90, 3214 10 10, 3506 10 00), urinske vrečke (tarifni oznaki: 3926 90 92 in 3926 90 97), podloge za bolnike (pod tarifno oznako: 4803 00 90), pletene mrežaste spodnje hlače za namestitev inkontinenčnih vložkov (pod tarifnimi oznakami 6108 21 00, 6108 22 00, 6108 29 00 in 9619 00 51);

10. aparati za določanje glukoze v krvi in aparati za neprekinjeno merjenje glukoze, vključno z deli in priborom, ki so predloženi v kompletu in so primerni izključno za uporabo z naštetimi aparati (tarifna oznaka: 9027), diagnostični trakovi za aparate za določanje glukoze v krvi (tarifna oznaka: 9027 90 50), senzorji za neprekinjeno merjenje glukoze (tarifna oznaka: 9027 90 50), oddajniki, ki so primerni za uporabo izključno z aparati za neprekinjeno merjenje glukoze (tarifna oznaka: 8543 70 90), testni lističi z reagentom, ki se vstavijo v aparat za določanje glukoze v krvi (tarifna oznaka: 3822 00 00), mehanski injektorji (tarifni oznaki: 9018 31 10 in 9018 31 90), igle za mehanski injektor (tarifna oznaka: 9018 32 10), prožilna naprava v kompletu s priloženo lanceto, naprava za vstavljanje senzorjev za neprekinjeno merjenje glukoze (tarifna oznaka: 9018 90 84), brizga z iglo za enkratno uporabo (tarifni oznaki: 9018 31 10 in 9018 31 90), igle za enkratno uporabo (tarifna oznaka: 9018 32 10), diagnostični trakovi za optično branje in diagnostični testi (tarifni oznaki: 3822 00 00 in 9027 90 50), lanceta (tarifna oznaka: 9018 39 00), inzulinska črpalka (tarifna oznaka: 9021 90 90), infuzijski set za inzulinsko črpalko (tarifni oznaki: 9021 90 90 in 9018 39 00), rezervoar za inzulinsko črpalko (tarifni oznaki: 9021 90 90 in 90 18 39 00), potisna paličica z navojem za inzulinsko črpalko (tarifni oznaki: 9021 90 90 in 9018 39 00), set za punkcijo (tarifna oznaka 9018 32 10), sistem za infuzijo in transfuzijo (tarifna oznaka 9018 90 50);

11. sonde (rektalne, duodenalne, hranilne in želodčne), kanile in katetri, skupaj s priborom (tarifna oznaka 9018 39 00) in deli, ki so primerni izključno za uporabo teh izdelkov;

12. rokavice za poganjanje vozička (tarifne oznake: 6216 00 00 in 4203 29 90), navleke za krn, terapevtske kompresijske nogavice (tarifna oznaka: 6115), če imajo stopnjo kompresije 18 mmHg ali več;

13. pripomočki za slepe in slabovidne: očala za korekcijo vida (tarifne oznake: 9004 10 10, 9004 10 91, 9004 90 10 in 9004 90 90); leče (tarifni oznaki: 9001 40 in 9001 50); kukala za slabovidne (tarifna oznaka: 9005); lupe za slabovidne (tarifna oznaka: 9013); stekla (tarifni oznaki: 9002 90 00 in 9004 90 10), Fresnelova prizma in dodatek za prizmo (tarifna oznaka: 9002 90 00); kontaktne leče (tarifna oznaka: 9001 30 00); palice za slepe (tarifni oznaki 6602 00 00 ali 9021 90 90);

14. geli, namenjeni za uporabo pri porodih (tarifna oznaka: 3006 70 00).

(2) Med pripomočke za oskrbo stome iz 8. točke prvega odstavka se uvrščajo tudi vrečke za tanko črevo, debelo črevo ali sečila, prilagojevalniki, prilagojevalniki v kombinaciji z različnimi vrečkami pod tarifno oznako 3006 91 00.

(3) Med izdelke iz prvega odstavka tega člena se uvrščajo tudi deli in pribor za navedene izdelke, če se uvrščajo v isto tarifno oznako kot izdelek ter črpalke (kot del inzulinske dozirne naprave) pod tarifno oznako 8413.

(4) Po nižji stopnji DDV se v skladu s 4. točko Priloge I k ZDDV-1 obdavčuje tudi vzdrževanje in popravilo izdelkov iz tega člena.

(5) Med blago iz 1. točke prvega odstavka tega člena se ne uvrščajo vozila, ki so preprosto preurejena tako, da jih invalid lahko vozi (kot npr.: avtomobili z ročno krmiljeno sklopko, s pospeševalnikom itd., ki se uvrščajo pod tarifno oznako 8703, ali bicikli, opremljeni s posebnim dodatkom, s pomočjo katerega jih invalid lahko poganja z eno nogo, ki se uvrščajo pod tarifno oznako 8712 00), in nosilni vozički za premeščanje bolnikov v bolnicah, na klinikah itd., ki se uvrščajo pod tarifno oznako 9402.

(6) Med pripomočke iz prvega odstavka tega člena se ne uvrščajo: nogavice za krčne žile (tarifna oznaka: 6115), razen kompresijskih nogavic iz 12. točke prvega odstavka tega člena; navadna zaščitna sredstva in naprave, namenjeni za zmanjševanje pritiska na nekatere dele stopala (tarifni oznaki: 3926, če so iz plastičnih mas, ali 4014, če so iz celularne gume, pritrjene z lepljivim obližem na gazo); oporni pasovi ali drugi podporni izdelki iz tekstila, katerih osnovna funkcija za podpiranje ali držanje organov izhaja iz njihove elastičnosti (na primer nosečniški pasovi, prsni povoji, trebušni povoji, trakovi za sklepe in mišice, navadno tarifni oznaki: 6212 ali 6307; serijsko izdelana obutev z dvignjenim lokom notranjega podplata za ublažitev ravnih stopal (64. poglavje carinske tarife), razen začasnih čevljev, namenjenih po težkih operacijah na stopalih iz četrte točke prvega odstavka tega člena; pripomočki, ki se namestijo v posteljo ali na podstavek (zaščitne obloge na postelji, naprave za raztegovanje zlomov, izdelane iz cevi itd.).

(7) Med ortopedske pripomočke iz 2. točke prvega odstavka tega člena se, ne glede na to, da so pod tarifno oznako 9021, ne uvrščajo ortopedski pripomočki za živali.

 

51. člen

(Prevoz oseb in njihove osebne prtljage)

(1) Prevoz oseb in njihove osebne prtljage iz 5. točke Priloge I k ZDDV-1 vključuje potniški promet na rednih ali izrednih linijah po železnici (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: H/49.1), cestah (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: H/49.3), vodi (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: H/50) ali zraku (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: H/51).

(2) Med storitve iz prvega odstavka tega člena se ne uvrščajo prevozi, ki so oproščeni plačila DDV.

(3) Osebna prtljaga je prtljaga, ki jo imajo uporabniki prevoznih storitev med prevozom s seboj, ter prtljaga, ki jo je potnik oddal zaradi prevoza istemu prevozniku v času začetka prevoza, prepeljana pa je bila pozneje, vendar le, če ta prevoz ni bil zaračunan posebej.

 

52. člen

(Knjige, časopisi in periodične publikacije)

(1) Med izdelke iz 6. točke Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo:

– tiskane knjige, brošure, letaki in podobno gradivo (tarifna oznaka: 4901);

– časopisi, revije in druge periodične publikacije (tarifna oznaka: 4902);

– otroške slikanice (tarifna oznaka: 4903 00 00);

– glasbena dela (tarifna oznaka: 4904 00 00);

– zemljevidi ter hidrografske in podobne karte vseh vrst (tarifna oznaka: 4905);

– knjige, slikanice, glasbene knjige z notami in atlasi na posnetih nosilcih s tekstovnimi, slikovnimi in zvočnimi zapisi (tarifna oznaka: 8523).

(2) Med izdelke iz prejšnjega odstavka tega člena se ne uvrščajo izdelki, ki vključujejo nad 50% reklamnih vsebin.

 

53. člen

(Storitve izvajalskih umetnikov)

Storitve izvajalskih umetnikov iz 8. točke Priloge I k ZDDV-1 so: igranje, petje, plesanje, recitiranje ali drugačno umetniško izvajanje avtorskih ali folklornih del igralcev, pevcev, glasbenikov, plesalcev in podobnih oseb. Za izvajalske umetnike se štejejo tudi režiserji dramskih predstav, dirigenti orkestrov, vodje pevskih zborov, oblikovalci tona ter varietejski in cirkuški umetniki.

 

54. člen

(Stanovanja in drugi objekti, ki so del socialne politike)

(1) Med objekte iz 11. točke Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo stanovanjski objekti (v nadaljnjem besedilu: stanovanja), če so namenjeni za trajno bivanje in so del socialne politike, ter stanovanjske stavbe za posebne namene, vključno s pripadajočimi deli teh objektov, in sicer pod pogojem, da je njihova dobava, gradnja, obnova ali popravilo zaračunana neposredno investitorju.

(2) Za pripadajoče dele objektov iz prejšnjega odstavka se štejejo individualni prostori ter skupni prostori ali gradbeni elementi ali instalacije, naprave in oprema teh objektov, in sicer kadar so ti deli zaradi trajnega bivanja v souporabi stanovalcev in v lasti lastnikov stanovanj ali stanovanjskih stavb za posebne namene v tem objektu. Kot pripadajoči del objektov iz prejšnjega odstavka se ne štejejo individualni prostori, naprave in oprema športnih, fitnes in drugih objektov, namenjenih za sprostitev.

(3) Za namene prvega odstavka tega člena je stanovanje del socialne politike, če v večstanovanjski stavbi ne presega 120 m2 ali v enostanovanjski stavbi ne presega 250 m2 uporabne površine stanovanjskega objekta. Uporabna površina je seštevek površine bivalnih prostorov.

(4) Natančnejša razmejitev enostanovanjskih in večstanovanjskih stavb, vključno z opredelitvijo uporabne površine, ki se upošteva pri ugotavljanju izpolnjevanja pogoja iz prejšnjega odstavka, je določena z enotno klasifikacijo vrst objektov (CC-SI), ki je uvedena na podlagi predpisov o graditvi objektov. Način določitve uporabne površine je razviden tudi iz metodološkega navodila »Razvrstitev vrste prostorov glede na namen uporabe«, ki ga na svojih spletnih straneh objavlja Geodetska uprava Republike Slovenije.

(4) Za ugotavljanje pogojev iz prejšnjega odstavka se za natančnejšo razmejitev enostanovanjskih in večstanovanjskih stavb upošteva klasifikacija vrst objektov (CC-SI), ki je uvedena na podlagi predpisov o graditvi objektov, za natančnejšo opredelitev uporabne površine pa podrobnejši način določanja in evidentiranja površine stavbe ter površine dela stavbe, kot je uveden na podlagi predpisov o evidentiranju nepremičnin.

(5) Stanovanjske stavbe za posebne namene iz prvega odstavka tega člena so: stavbe, namenjene začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih, stavbe za bivanje starejših, študentov, otrok, kakor so dijaški in študentski domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišča za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialno varstvenih programov, ki vključujejo nastanitev.

(6) Storitve gradnje, obnove in popravil iz prvega odstavka tega člena so storitve, ki se uvrščajo pod šifro F/GRADBENIŠTVO standardne klasifikacije dejavnosti.

(7) Če so stanovanja ali stanovanjske stavbe za posebne namene iz prvega odstavka tega člena sestavni del poslovnih stavb ali stanovanj, od katerih se v skladu z 11. točko Priloge I k ZDDV-1 nižja stopnja DDV ne uporablja, se nižja stopnja uporabi v pripadajočem deležu.

 

54.a člen

(Obnova in popravila zasebnih stanovanj iz točke 11a Priloge I k ZDDV-1)

(1) V skladu s točko 11a Priloge I k ZDDV-1 se DDV po nižji stopnji obračunava od obnove in popravil stanovanjskih objektov ali njim pripadajočih delov, ki niso del socialne politike v skladu s tretjim odstavkom 54. člena tega pravilnika, kadar so zaračunani neposredno investitorju, ne pa tudi od dobave in gradnje teh objektov.

(2) Za pripadajoče dele objektov iz prejšnjega odstavka se obravnavajo pripadajoči deli iz drugega odstavka 54. člena tega pravilnika.

(3) Kot storitve obnove in popravil iz prejšnjega odstavka se obravnavajo storitve iz šestega odstavka 54. člena tega pravilnika, razen novogradnja.

(4) Če v vrednosti obnove in popravil stanovanjskih objektov ali njim pripadajočih delov, ki niso del socialne politike, vrednost dobavljenih materialov presega 50% celotne vrednosti opravljene storitve brez DDV, se šteje, da gre za dobavo blaga in ne za opravljanje storitev obnove in popravil.

 

54.b člen

(Čiščenje oken in čiščenje zasebnih gospodinjstev)

Med čiščenje oken in čiščenje zasebnih gospodinjstev iz točke (11b) Priloge I k ZDDV-1 se uvršča čiščenje oken pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: N/81.220 in čiščenje pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: N/81.210, v delu, ki se nanaša na zasebna gospodinjstva.

 

55. člen

(12. točka Priloge I k ZDDV-1)

(1) Med živali za pitanje iz 12. točke Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo domače živali, ki so običajno namenjene za razplod (reprodukcijo) in rejo v okviru dejavnosti živinoreje (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: A/01.4) in gojenja vodnih organizmov (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: A/03.2) in se uvrščajo pod naslednje tarifne oznake:

– žive živali za razplod in nadaljnjo rejo (tarifne oznake: od 0101 do vključno 0105 ter kunci in čebele);

– žive ribe za razplod (tarifna oznaka: 0301 razen 0301 11 00 in 0301 19 00);

– raki in mehkužci za razplod pod tarifnimi oznakami: 0306, 0307 in 0308;

(2) Med živali iz prvega odstavka tega člena se uvrščajo tudi ptičja valilna jajca (tarifne oznake: od vključno 0407 19 11 do vključno 0407 19 19), bikovo seme (tarifna oznaka: 0511 10 00), seme drugih živali (tarifna oznaka: 0511 99 85) ter neužitna ribja jajčeca in ikre (tarifna oznaka: 0511 91 90).

(3) Med semena in sadike iz 12. točke Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo semena in sadike kmetijskih in gozdnih rastlin, ki so dane v promet v skladu s predpisi, ki urejajo promet s semeni in sadikami in so uvrščene pod naslednje tarifne oznake:

– žive rastline, razen okrasnih (tarifne oznake: 0602 10, 0602 20, 0602 90 10, 0602 90 30 in 0602 90 41);

– semenski krompir (tarifna oznaka: 0701 10 00), čebulček, semenski česen in šalotka, druga semena užitnih čebulnic (tarifna oznaka: 0703), semenski hibrid sladke koruze (tarifna oznaka: 0712 90 11), sušena semena stročnic (tarifna oznaka: 0713);

– seme začimb (tarifni oznaki: 0909 in 0910 99 10);

– semenska žita (tarifne oznake: od 1001 do vključno 1008);

– oljna semena za setev (tarifne oznake: od 1201 do vključno 1207), seme, plodovi in trosi za setev (tarifna oznaka: 1209, razen 1209 30 00 in 1209 99 91), seme rožiča (tarifna oznaka: 1212 99 49).

(4) Med gnojila iz 12. točke Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo gnojila pod tarifnimi oznakami: od 3101 00 00 do vključno 3105.

(5) Med fitofarmacevtska sredstva iz 12. točke Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo izdelki, ki so v skladu s predpisi o fitofarmacevtskih sredstvih uvrščeni na seznam fitofarmacevtskih sredstev, ki so registrirana za promet in uporabo v Republiki Sloveniji in biotična sredstva za varstvo rastlin, katerih uporabo določajo predpisi o zdravstvenem varstvu rastlin.

(6) Med storitve iz 12. točke Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo:

– storitve za rastlinsko pridelavo pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: A/01.61; storitve priprave pridelkov pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: A/01.63 in storitve obdelave semen pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: A/01.64;

– storitve za živinorejo pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: A/01.62;

– storitve za gozdarstvo pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: A/02.4, razen gozdarskega svetovanja; storitve pri gojenju in varstvu gozda ter storitve sečnje;

– storitve za ribištvo in gojenje vodnih organizmov pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: A/03;

– veterinarske storitve pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: M/75.00 za živali, navedene v prvem odstavku tega člena.

 

56. člen

(Nastanitvene zmogljivosti v hotelih in podobnih nastanitvenih obratih)

Nastanitvene zmogljivosti iz 13. točke Priloge I k ZDDV-1, katerih oddaja v najem je obdavčena po nižji stopnji DDV, so:

– hoteli in podobni obrati pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti I/55.1;

– domovi, kampi in drugi nastanitveni obrati pod šiframi standardne klasifikacije dejavnosti: I/55.2, I/55.3 IN I/55.9.

 

57. člen

(Uporaba športnih objektov)

(1) Športni objekti iz 14. točke Priloge I k ZDDV-1 so za športno dejavnost opremljene in urejene površine in prostori.

(2) V skladu s 14. točko Priloge I k ZDDV-1 se DDV obračunava od uporabe športnih objektov, ki jih upravljavec športnega objekta (lastnega ali najetega) za plačilo oddaja v uporabo končnim potrošnikom – osebam, ki objekt uporabljajo za ukvarjanje s športom, ali drugim osebam, ki športni objekt dajejo na razpolago osebam za ukvarjanje s športom (na primer svojim članom, zaposlenim, učencem), ne pa davčnim zavezancem, ki športni objekt uporabljajo za nadaljnje trženje.

(3) Če se športni objekti iz prvega odstavka tega člena dajejo v najem (šifra standardne klasifikacije: L/68.2), se ta dobava obravnava kot oproščena dobava v skladu z 2. točko 44. člena ZDDV-1 ali kot obdavčena v skladu s 45. členom ZDDV-1.

 

58. člen

(Storitve pokopa in upepelitev)

(1) Med storitve pokopa in upepelitve v skladu s 15. točko Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo storitve pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti S/96.030, in sicer:

– pokop in upepelitev;

– priprava mrtvih za pokop ali upepelitev in balzamiranje ter storitve grobarjev;

– priprava pogrebnih in upepelitvenih obredov;

– izposojanje opremljenih prostorov in mrliških vež;

– prevoz pokojnikov.

(2) Za dejavnosti, ki niso navedene v prvem odstavku tega člena, uvrščajo pa se v šifro standardne klasifikacije S/96.030, se uporabi splošna stopnja DDV.

(3) Med dobave blaga, ki je neposredno povezano s pogrebnimi storitvami, se, pod pogojem, da jih opravi izvajalec teh storitev, uvrščajo: krste, sarkofagi, vključno z vložki za pogreb, žare, zabojčki za kosti, pogrebni simboli izključno za na krsto in sarkofag, tekstil za krsto in sarkofag, tekstil za pokojnika, pregrinjala, pogrebne vreče za pokojnika in žalne knjige.

 

59. člen

(Storitve javne higiene)

Med storitve javne higiene iz 16. točke Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo:

– ravnanje z odplakami pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: E/37.00;

– zbiranje in odvoz odpadkov ter ravnanje z njimi pod šiframa standardne klasifikacije dejavnosti: E/38.1 in E/38.2;

– pometanje in pranje ulic, cest in parkirišč na javnih površinah, odstranjevanje snega in ledu s cest, letališč in drugih javnih površin, posipanje javnih površin s soljo ali peskom itd. ter dezinfekcija, dezinsekcija in deratizacija pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: N/81.29.

 

59.a člen

(Manjša popravila koles, čevljev, usnjenih izdelkov, oblačil in gospodinjskega perila)

(1) Med manjša popravila koles, čevljev, usnjenih izdelkov, oblačil in gospodinjskega perila (vključno s krpanjem in predelavo) iz 17. točke Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo:

– popravila koles pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: S/95.290;

– popravila obutve in usnjene galanterije pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: S/95.230;

– popravila in predelovanje oblačil in gospodinjske opreme iz blaga pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: S/95.290.

(2) Za manjša popravila iz prvega odstavka tega člena se štejejo tista popravila, pri katerih je vrednost rezervnih delov in potrošnega materiala, uporabljenih za izvršitev storitve, nižja od 50% skupne cene brez DDV, ki se zaračuna stranki.

 

59.b člen

(Storitve domačega varstva)

Med storitve domačega varstva iz 18. točke Priloge I k ZDDV-1 se, če ni oproščeno plačila DDV v skladu s 6. ali 7. točko prvega odstavka 42. člena ZDDV-1, uvršča:

– varovanje otrok na domu pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: Q/88.910;

– pomoč in oskrba ostarelih, invalidnih, drugih pomoči potrebnih oseb na domu in dnevno varstvo ostarelih in invalidnih oseb pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: Q/88.109.

 

59.c člen

(Frizerske storitve)

Med frizerske storitve iz 19. točke Priloge I k ZDDV-1 se uvršča frizerska dejavnost pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: S/96.021.

 

59.d člen

(Dobava lončnic, sadik in rezanega cvetja)

Med blago iz 20. točke Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo okrasne rastline iz tarifnih oznak: 0601, 0602, 0603 in 0604 ter semena okrasnih rastlin iz tarifne oznake: 1209.

 

VIII. OPROSTITVE DDV

 

1. Oprostitve za določene dejavnosti, ki so v javnem interesu

 

60. člen

(Bolnišnična in izvenbolnišnična zdravstvena oskrba)

Med bolnišnično in izvenbolnišnično zdravstveno oskrbo in z njo neposredno povezane dejavnosti iz 1. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 se, pod pogojem, da jih kot javno službo opravljajo javni zdravstveni zavodi ali druge osebe na podlagi koncesije, uvrščajo:

– bolnišnična zdravstvena dejavnost pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: Q/86.10;

– izvenbolnišnična zdravstvena dejavnost pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: Q/86.2;

– zobozdravstvena dejavnost pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: Q/86.23, razen zobne protetike, ki jo izdela zobozdravnik, ki se uvršča v okvir 4. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1.

 

61. člen

(Zdravstvena oskrba v okviru samostojne zdravstvene dejavnosti)

(1) Med zdravstveno oskrbo iz 2. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 se, pod pogojem, da jo opravljajo zdravstveni delavci v okviru samostojne zdravstvene dejavnosti, uvrščajo dejavnosti iz prejšnjega člena in samostojne zdravstvene dejavnosti pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: Q/86.909, razen dejavnosti zobnih tehnikov (ki se uvršča v okvir 4. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1) in prevozov z rešilnimi avtomobili, helikopterji ali drugimi vozili, z zdravstvenim osebjem ali brez njega (ki se uvršča v okvir 15. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1).

(2) Med zdravstveno oskrbo iz 2. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 se uvrščajo dejavnosti pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: Q/86.901, ki se opravljajo v skladu z zakonom, ki ureja zdravilstvo.

 

62. člen

(Storitve zobnih tehnikov in zobna protetika)

Med storitve zobnih tehnikov in zobno protetiko iz 4. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 se uvrščajo:

– dejavnost zobnih higienikov pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: Q/86.909;

– izdelovanje umetnih zob, zobnih protez in naprav, ki jih izdelujejo zobozdravniki pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: Q/86.23 in zobotehniki pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: C/32.50.

 

63. člen

(Storitve neodvisnih skupin oseb, ki opravljajo oproščeno ali neobdavčljivo dejavnost in so opravljene lastnim članom)

(1) Storitve neodvisnih skupin oseb iz 5. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 so storitve, ki jih združenja, zbornice in podobne neodvisne skupine oseb (npr.: Zdravniška zbornica Slovenije, Socialna zbornica Slovenije, Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, Združenje zavarovalnih agencij ipd.) opravljajo svojim članom v zvezi z uresničevanjem nalog in ciljev, zaradi katerih so ustanovljene.

(2) Storitve iz prejšnjega odstavka tega člena so oproščene plačila DDV, če:

– so dejavnosti članov oproščene plačila DDV ali so neobdavčljive,

– te skupine od svojih članov zahtevajo le plačilo njihovega deleža skupnih stroškov ter

– ni verjetno, da taka oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence.

 

64. člen

(Socialnovarstvene storitve)

Med socialnovarstvene storitve in dobave blaga, ki je z njimi neposredno povezan iz 6. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 se, pod pogojem, da jih kot javno službo opravljajo javni socialnovarstveni zavodi ali druge osebe na podlagi koncesije oziroma druge nepridobitne organizacije, ki se po predpisih štejejo za dobrodelne, invalidske organizacije ali organizacije za samopomoč, uvršča:

– socialno varstvo z nastanitvijo pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: Q/87;

– socialno varstvo brez nastanitve pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: Q/88.

 

65. člen

(Varstvo otrok in mladostnikov)

(1) Med storitve varstva otrok in mladostnikov iz 7. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 se, pod pogojem, da jih kot javno službo opravljajo javni zavodi, druge osebe na podlagi koncesije ali druge organizacije, ki se po predpisih štejejo za dobrodelne organizacije, uvršča:

– predšolska vzgoja in izobraževanje otrok v vrtcih pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti P/85.100;

– vzgoja in izobraževanje, ki se opravljata v domovih za učence in dijaških domovih pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti I/55.900.

(2) Med dobave blaga in storitev, ki so neposredno povezane s storitvami iz prvega odstavka tega člena, se šteje tudi prehrana, pod pogojem, da jo nudijo izvajalci storitev varstva otrok in mladostnikov neposredno otrokom oziroma mladostnikom in da se prodaja po nižjih cenah od tržnih in ni verjetno, da taka oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence.

 

66. člen

(Vzgoja, izobraževanje in usposabljanja)

(1) Med storitve vzgoje, izobraževanja in usposabljanja v skladu z 8. točko prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 se uvrščajo storitve, ki so v okviru predpisanih programov namenjene pridobitvi javnoveljavne izobrazbe in jih javni zavodi ali druge organizacije pod predpisanimi pogoji izvajajo na področju:

– osnovnošolskega izobraževanja pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: P/85.200, vključno z osnovnim glasbenim izobraževanjem, organiziranim v okviru javne mreže;

– srednješolskega splošnega izobraževanja, vključno z izobraževanjem v umetniških gimnazijah, pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: P/85.31;

– srednješolskega poklicnega in strokovnega izobraževanja pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: P/85.32;

– posrednješolskega, višješolskega in visokošolskega izobraževanja pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: P/85.4, vključno z izobraževanjem na glasbenih akademijah, za pridobitev visokošolske izobrazbe.

(2) Med usposabljanja iz 8. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 se, pod pogojem, da jih opravljajo javni zavodi ali druge organizacije pod predpisanimi pogoji za opravljanje teh storitev, uvrščajo izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje za potrebe opravljanja poklicev, ki se izvajajo na področju drugega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: P/85.5.

(3) Med dobave blaga in storitev, neposredno povezane s storitvami iz tega člena, se uvrščajo tudi organizirani prevozi in prehrana, pod pogojem, da jih opravijo izvajalci izobraževanja neposredno udeležencem izobraževanja in da se prodajajo po nižjih cenah od tržnih in ni verjetno, da taka oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence.

 

67. člen

(Storitve nepridobitnih organizacij, opravljene lastnim članom kot povračilo za članarino)

(1) Med storitve nepridobitnih organizacij iz 11. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 se uvrščajo:

– dejavnost sindikatov pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: S/94.2;

– dejavnost verskih organizacij pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: S/94.91;

– dejavnost političnih organizacij pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: S/94.92;

– dejavnost drugih članskih organizacij pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: S/94.99.

(2) Opravljanje storitev iz prvega odstavka tega člena ter dobava blaga, neposredno povezana s temi storitvami, je oproščena plačila DDV le, če:

– se opravi lastnim članom kot povračilo za članarino, določeno v skladu s pravili nepridobitne organizacije, in

– ni verjetno, da taka oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence.

 

68. člen

(Storitve, neposredno povezane s športom ali športno vzgojo)

(1) Storitve, neposredno povezane s športom ali športno vzgojo, ki jih nepridobitne organizacije ponujajo osebam, ki se ukvarjajo s športom ali se udeležujejo športne vzgoje, v skladu z 12. točko prvega odstavka 42. člena ZDDV-1, so storitve, ki se opravljajo na področjih športne vzgoje in/ali športne rekreacije.

(2) Športna vzgoja in športna rekreacija iz prvega odstavka tega člena vključujeta športno dejavnost otrok, mladine ter odraslih vseh starosti in družin, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom, ne glede na njegovo pojavno obliko.

 

69. člen

(Kulturne storitve)

(1) Za kulturne storitve v skladu s 13. točko prvega odstavka 42. člena ZDDV-1, ki jih opravljajo javni zavodi, se štejejo:

– priprava in izvedba gledaliških, opernih ali plesnih predstav, koncertov, lutkovnih predstav ter drugih odrskih prireditev (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: R/90.01);

– dejavnost knjižnic (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: R/91.011);

– dejavnost arhivov (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: R/91.012);

– dejavnost muzejev (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: R/91.020);

– varstvo kulturne dediščine (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: R/91.030).

(2) Med storitve iz prve alineje prvega odstavka tega člena se ne uvrščajo storitve izvajalskih umetnikov iz okvira 8. točke Priloge I k ZDDV-1.

(3) Kulturne storitve iz prvega odstavka tega člena so oproščene plačila DDV, tudi če jih opravljajo društva s podeljenim statusom društva, ki deluje v javnem interesu na področju kulture, ali druge osebe s pridobljenim statusom delovanja v javnem interesu na področju kulture, če je ob tem izpolnjen en ali več naslednjih pogojev:

– njihov cilj ni doseganje dobička, če pa dobiček kljub temu dosežejo, ga ne smejo razdeliti, temveč ga morajo nameniti za nadaljnje opravljanje ali izboljšanje storitev;

– jih upravljajo in vodijo večinoma prostovoljci, ki sami ali prek drugih oseb niso posredno ali neposredno udeleženi v rezultatih teh dejavnosti;

– zaračunavajo cene, ki jih odobrijo pristojni organi, ali cene, ki niso višje od takih odobrenih cen, ali za storitve, za katere ni potrebna odobritev cen, cene, ki so nižje, kot jih za podobne storitve zaračunavajo davčni zavezanci, ki obračunavajo DDV;

– ni verjetno, da oprostitev DDV za te storitve izkrivlja konkurenco, na primer postavlja v slabši položaj davčne zavezance za DDV.

(4) Dobava blaga, ki jo opravijo javni zavodi, je oproščena plačila DDV, če je neposredno povezana s storitvami iz prvega odstavka tega člena (kot npr. katalogi, plakati, kostumi, scena).

 

70. člen

(Reševalni prevozi bolnih ali poškodovanih oseb)

Reševalni prevozi bolnih ali poškodovanih oseb iz 15. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 so prevozi, ki so, z zdravstvenim osebjem ali brez njega, opravljeni z rešilnimi avtomobili, helikopterji, drugimi vozili ali plovili, ki so za te namene posebej prirejeni (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: Q/86.909).

 

70.a člen

(Univerzalna poštna storitev)

(1) Storitve, ki spadajo v univerzalno poštno storitev iz 17. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 so storitve iz nabora univerzalne poštne storitve po zakonu, ki ureja poštne storitve, ki jih izvaja izvajalec univerzalne poštne storitve, ki je to pravico pridobil na podlagi imenovanja Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije.

(2) Oprostitev plačila DDV se ne nanaša na storitve in z njimi neposredno povezane dobave blaga iz 17. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1, kadar je izpolnjen vsaj eden izmed naslednjih pogojev:

– je njihova izvedba posledica individualnega dogovora o vsebini pogodbe;

– je njihova izvedba dogovorjena na podlagi splošnih pogojev, ob hkrati dogovorjenih drugačnih pogojih prenosa ali po nižjih cenah, kot so sicer v skladu z enotno tarifo na podlagi zakona, ki ureja poštne storitve, dostopne drugim uporabnikom.

 

70.b člen

(Oprostitve za določene dejavnosti v javnem interesu, ki jih opravijo osebe, ki niso osebe javnega prava)

Davčni zavezanec, ki uveljavlja oprostitev plačila DDV po 43. členu ZDDV-1, priglasi davčnemu organu oprostitev na podlagi drugega odstavka istega člena zakona v elektronski obliki prek sistema eDavki.

 

2. Oprostitve za določene druge dejavnosti

 

71. člen

(Zavarovalni in pozavarovalni posli)

Zavarovalni in pozavarovalni posli iz 1. točke 44. člena ZDDV-1 so, v skladu s predpisi, sklepanje in izvrševanje pogodb o premoženjskem in življenjskem zavarovanju, pozavarovanju in sozavarovanju.

 

72. člen

(Dobave blaga in storitev v zvezi z najemom oziroma zakupom nepremičnin)

(1) Storitve in dobave blaga v zvezi z najemom oziroma zakupom nepremičnin iz 2. točke 44. člena ZDDV-1, kot na primer: dobava vode, električne energije, plina, energije za ogrevanje, odvoz smeti, so, če jih najemodajalec ali upravnik stavbe le prerazdeli najemnikom oziroma lastnikom stavb, neobdavčljive.

(2) Če je vrednost storitev in blaga iz prejšnjega odstavka vključena v najemnino, so te storitve in blago oproščene plačila DDV v skladu z 2. točko 44. člena ZDDV-1.

 

73. člen

(Najem oziroma zakup nepremičnin)

(1) Najem oziroma zakup nepremičnin iz 2. točke 44. člena ZDDV-1 pomeni dajanje nepremičnin v najem oziroma zakup. Vključuje tudi dajanje nepremičnin v podnajem.

(2) Temeljna značilnost pogodbe o najemu oziroma zakupu nepremičnin (vključno s podnajemom) za namene uporabe 2. točke 44. člena ZDDV-1 je, da je najemniku oziroma zakupniku za dogovorjeno obdobje (za plačilo) dana pravica neovirano zasedati točno določeno nepremičnino ali njen del, kot da bi bil njen lastnik, in da iz te pravice izključi vsako drugo osebo.

(3) Če storitev nima značilnosti najema oziroma zakupa nepremičnin iz drugega odstavka tega člena, je pa povezana z uporabo oziroma koriščenjem nepremičnine, pri čemer to predstavlja njen postranski oziroma spremljajoči del (na primer: uporaba športnih objektov, rezervacija mize v restavraciji, postavitev prodajnega avtomata znotraj nepremičnine, uporaba WC ...), je obdavčitev take storitve odvisna od vsebine storitve.

 

74. člen

(4.a in 4.b točka 44. ZDDV-1)

(1) Za finančne storitve iz 4.a in 4.b točke 44. člena ZDDV-1 se med drugim ne šteje zbiranje, analiziranje in posredovanje informacij o kreditni oziroma posojilni sposobnosti posameznikov ali podjetij, ki ni vezano na dajanje in upravljanje kreditov oziroma posojil ali na izdajanje garancij in drugih denarnih jamstev za kredite oziroma posojila.

(2) Izročitev nadomestnih stvari v skladu s posojilno pogodbo se ne šteje za storitev iz 4.a točke 44. člena ZDDV-1, ne glede na to, ali posojilojemalec vrne izposojene stvari ali denarni znesek, ki ustreza njihovi vrednosti v času in kraju, ki sta v pogodbi določena za vrnitev.

(3) Za storitev upravljanja kreditov oziroma posojil v denarni obliki se šteje tudi odkup kreditov.

(4) V skladu s 4.b točko 44. člena ZDDV-1 je plačila DDV oproščeno izdajanje kreditnih garancij in drugih jamstev za denarne obveznosti, ne glede na to, kdo opravi storitev, in upravljanje kreditnih garancij, kadar te storitve opravlja kreditodajalec.

 

75. člen

(4.c točka 44. člena ZDDV-1)

(1) Za transakcije, vključno s posredovanjem, v zvezi z depoziti, transakcijskimi računi, plačili, nakazili, dolgovi, čeki in drugimi plačilnimi instrumenti po 4. c točki 44. člena ZDDV-1 se štejejo vse storitve, ki so neposredno povezane oziroma omogočajo izpolnitev denarne obveznosti.

(2) Med transakcije v zvezi z depoziti po 4.c točki 44. člena ZDDV-1 se uvrščajo: odprtje računa, vpisovanje terjatev in dolgovanj, obveščanje deponentov o vplačilih in izplačilih v okviru depozitne pogodbe, obveščanje banke deponenta o spremembi stanja na računu, o stanju računa ipd.

(3) Znesek depozita ni predmet DDV, ne glede na to, kdo depozit da oziroma ga sprejme.

(4) Pri depozitih se šteje, da finančno storitev opravi oseba, ki da depozit. Če da depozit davčni zavezanec, ki ne opravlja finančnih storitev kot svojo dejavnost, ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, se šteje, da je finančna storitev opravljena občasno.

(5) Obresti od depozitov so oproščene plačila DDV. Če da depozit mali davčni zavezanec ali fizična oseba, obresti od depozitov niso predmet DDV.

(6) Za storitve, neposredno povezane z izpolnitvijo denarne obveznosti, se ne štejejo najem in vzdrževanje terminalov POS, vzdrževanje bankomatov in izdelava raznih poročil.

(7) Za transakcije iz 4.c točke 44. člena ZDDV-1 se šteje tudi opravljanje plačil z elektronskim denarjem, vključno z izdajo elektronskega denarja.

 

76. člen

(4.d, 4.e in 4.f točka 44. člena ZDDV-1)

(1) Po 4.d točki 44. člena ZDDV-1 se za transakcije v zvezi s tujo valuto štejejo tudi prihodki od trgovanja s tujo valuto (tečajna marža). Tečajne razlike, ugotovljene iz preračuna stanj, ki so posledica obveznega preračunavanja tuje v domačo valuto, ne predstavljajo plačila za opravljeno storitev in niso predmet DDV.

(2) Izdaja priložnostnih kovancev, ki so zakonito plačilno sredstvo, je v skladu s 4.d točko 44. člena ZDDV-1 oproščena plačila DDV.

(3) Storitve posredovanja oziroma komisijskega posredovanja, ki jih opravijo banke (kot zastopniki ali komisionarji) pri prodaji priložnostnih kovancev, se ne štejejo za oproščene transakcije po 4.d točki 44. člena ZDDV-1.

(4) Transakcije s priložnostnimi kovanci, ki se dajejo v obtok po nominalni vrednosti in so zakonito plačilno sredstvo, so oproščene plačila DDV po 4.d točki 44. člena ZDDV-1.

(5) Za upravljanje iz 4.e točke 44. člena ZDDV-1 se šteje gospodarjenje z vrednostnimi papirji po nalogu in za račun posamezne stranke, ki se opravlja v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.

(6) Donos iz vrednostnega papirja (dividende, obresti, kapitalski dobički), ki ne predstavlja plačila za opravljeno transakcijo, ni predmet DDV.

(7) Med storitve upravljanja investicijskih skladov iz 4.f točke 44. člena ZDDV-1, se uvrščajo tudi storitve, ki jih upravljalec investicijskega sklada poveri zunanjim izvajalcem, vendar le, če te tvorijo posebno celoto in so specifične in nujne za upravljanje investicijskih skladov.

 

77. člen

(Stavbna zemljišča)

Za stavbna zemljišča iz 8. točke 44. člena ZDDV-1 se štejejo zemljiške parcele, ki so z občinskim prostorskim načrtom namenjene graditvi objektov.

 

78. člen

(Skupna izjava)

(1) Davčna zavezanca izjavi, sestavljeni v skladu z drugim odstavkom 45. člena ZDDV-1, predložita davčnemu organu v elektronski obliki prek sistema eDavki.

(2) V izjavi iz prejšnjega odstavka mora biti nepremičnina, na katero se izjava nanaša, opisana dovolj natančno, da opis omogoča nedvomno določitev predmeta dobave.

 

3. Oprostitve za transakcije znotraj Unije

 

79. člen

(46. člen ZDDV-1)

(1) Davčni zavezanec, ki želi uveljaviti oprostitev plačila DDV na podlagi 46. člena ZDDV-1, dokazuje, da je to blago odposlano ali odpeljano v drugo državo članico, z računom in prevozno listino ali drugim ustreznim dokumentom, iz katerega mora biti jasno razvidno, da se nanaša na prevoz blaga iz računa.

(2) Če blago odpošlje ali odpelje iz Slovenije v drugo državo članico oseba, ki pridobi blago, ali druga oseba za njen račun, lahko dobavitelj blaga poleg računa in namesto dokumenta iz prvega odstavka tega člena kot dokazilo, da je bilo blago odposlano ali odpeljano v drugo državo članico, uporabi tudi pisno izjavo o prevozu blaga v drugo državo članico, ki jo podpiše prevzemnik blaga.

(3) V izjavi o prevozu blaga iz prejšnjega odstavka morajo biti navedeni naslednji podatki:

– ime in naslov dobavitelja;

– številka in datum računa za dobavljeno blago;

– ime, naslov in identifikacijska številka za DDV kupca;

– prevozno sredstvo, s katerim bo blago odpeljano, s številko prometnega dovoljenja;

– namembni kraj v drugi državi članici in

– navedba, da je kupec pripravljen slovenskemu davčnemu organu posredovati kakršne koli informacije glede namembnega kraja tega blaga.

(4) Davčna oprostitev iz 3. točke 46. člena ZDDV-1 velja za dobavo trošarinskih izdelkov, od katerih je v skladu z zakonom, ki ureja trošarino, trošarina v Sloveniji že plačana, v namembni državi članici pa vsaj zavarovano njeno plačilo, in ki jih davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, dobavi davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, v drugo državo članico, ne glede na vrednost dobavljenih trošarinskih izdelkov.

(5) Če davčni zavezanec, identificiran za namene DDV dobavlja v drugo državo članico trošarinske izdelke v skladu z zakonom, ki ureja trošarino, pod režimom odloga uveljavlja oprostitev plačila DDV za tako dobavo pod pogoji iz 1. točke 46. člena ZDDV-1.

 

79.a člen

(Mednarodni prevoz potnikov)

Mednarodni prevoz potnikov iz drugega odstavka 49. člena ZDDV-1 je prevoz potnikov v zračnem, pomorskem ali železniškem prevozu, pri katerem je kraj odhoda ali prihoda zunaj Slovenije. Kraj odhoda oziroma prihoda je tisti, ki je na vozovnici naveden kot kraj odhoda oziroma kot prvi namembni kraj.

 

4. Oprostitve pri uvozu

 

80. člen

(Drugi odstavek 50. člena ZDDV-1)

(1) Davčni zavezanec podatke iz a) in b) točke drugega odstavka 50. člena ZDDV-1 navede v carinski deklaraciji.

(2) Davčni zavezanec kot dokaz iz c) točke drugega odstavka 50. člena ZDDV-1 predloži ustrezno prevozno listino glede na vrsto prevoza ali drug ustrezni dokument, iz katerega mora biti nedvoumno razvidno, da je namembni kraj tega blaga druga država članica.

 

5. Oprostitve pri izvozu

 

81. člen

(Vnos in prodaja blaga v davka prosti prodajalni na letališčih ali v pristaniščih)

(1) V skladu z b) točko prvega odstavka 52. člena ZDDV-1 je plačila DDV oproščeno tudi blago, ki se proda v davka prosti prodajalni, ki se nahaja za izstopno mejno carinsko kontrolo na letališčih ali v pristaniščih, odprtih za mednarodni promet, pod pogojem, da se blago iznese v dovoljeni količini v potnikovi osebni prtljagi pri poletih ali ladijskih prevozih na tretje ozemlje ali v tretjo državo.

(2) Za potnika iz prvega odstavka tega člena se šteje potnik, ki ima vozovnico, na kateri je navedeno namembno letališče oziroma pristanišče države zunaj Unije.

(3) Za vnos blaga v davka prosto prodajalno brez obračuna DDV v skladu s tretjim odstavkom 58. člena ZDDV-1, se pri izdaji dovoljenja za davčno skladišče, smiselno uporabljajo določbe 86. do 97. člena tega pravilnika.

 

82. člen

(Izvoz blaga in storitve iz e) točke prvega odstavka 52. člena ZDDV-1)

(1) DDV se ne plačuje ob izvozu blaga ter od prevoznih in drugih postranskih storitev, ki so neposredno povezane z izvozom blaga. Kot izvoz po a) točki prvega odstavka 52. člena ZDDV-1 se šteje tudi dobava blaga, ki se odpošlje ali odpelje iz Unije iz druge države članice.

(2) Davčni zavezanec dokazuje, da je bila opravljena izvozna dobava (izvoz) z dokazilom, iz katerega je razvidno, da je sam ali druga oseba za njegov račun blago iznesla iz carinskega območja Skupnosti.

(3) Dokazilo iz prejšnjega odstavka je prejeto elektronsko sporočilo »obvestilo o izvozu«, ki je izdano v skladu s carinskimi predpisi oziroma pisna izvozna carinska deklaracija s potrditvijo carinskega organa o iznosu blaga iz Unije, kadar se uporablja pomožni postopek.

(4) Dokazilo iz prejšnjega odstavka lahko nadomesti potrdilo o izstopu, ki ga v skladu s carinskimi predpisi izda carinski urad pristojni urad izvoza.

(5) Če se blago izvaža iz Unije na podlagi ustne carinske deklaracije, podane v skladu s carinskimi predpisi, se kot dokazilo o izvozni dobavi iz drugega odstavka tega člena uporabi račun ali drug komercialni dokument, na podlagi katerega je izvoz izvršen, vendar le, če je izstopni carinski organ z žigom na računu ali drugem komercialnem dokumentu potrdil iznos blaga iz carinskega območja Skupnosti.

(6) Če davčni zavezanec pošilja blago iz Unije po pošti, hitri pošti ali železnici, se kot dokazilo iz drugega odstavka tega člena lahko uporabi tudi:

– poštna deklaracija, tovorni list ali dvojnik takega dokumenta ali

– drugo dokazilo, ki se običajno uporablja v poštnem prometu ali pri hitri pošti.

(7) Dokazila iz prejšnjega odstavka morajo vsebovati najmanj naslednje podatke:

– ime in naslov oziroma firmo in sedež izdajatelja ter dan izdaje dokazila;

– ime in naslov oziroma firmo in sedež davčnega zavezanca (izvoznika);

– običajno trgovsko ime in količino blaga;

– kraj in dan, ko je bilo blago izvoženo, oziroma kraj in dan, ko je bilo blago odposlano v tujino;

– ime in naslov oziroma firmo in sedež prejemnika blaga v namembni državi;

– izjavo izdajatelja, da so bili podatki v dokazilu izdani na podlagi poslovnih listin izdajatelja in jih je mogoče preveriti;

– podpis in žig izdajatelja.

(8) V skladu s točko e) prvega odstavka 52. člena ZDDV-1 so plačila DDV oproščene tudi storitve, ki se opravijo v zvezi z odpremo blaga neposredno v izvoz (na primer: prevozne storitve, storitve nakladanja, razkladanja, prekladanja na drugo prevozno sredstvo, storitve organiziranja prevoza blaga ipd.).

(9) V skladu s točko e) prvega odstavka 52. člena ZDDV-1 so plačila DDV oproščene tudi storitve, enakovrstne storitvam, kot so omenjene v prejšnjem odstavku, ki se opravijo v zvezi z dobavo blaga, za katero obveznost za plačilo DDV od uvoza v skladu z drugim odstavkom 31. člena ZDDV-1 še ni nastala.

 

83. člen

(Kaj se ne šteje za izvoz)

(1) Za izvoz blaga, ki je oproščen plačila DDV, se ne šteje:

– izvoz blaga v okviru postopka pasivnega oplemenitenja, razen če carinski deklarant dokaže, da je začasno izvoženo blago zaradi spremenjenih okoliščin ostalo zunaj carinskega območja Skupnosti;

– izvoz blaga, ki je začasno izvoženo z zvezkom ATA, razen če deklarant dokaže, da je zaradi spremenjenih okoliščin začasno izvoženo blago ostalo zunaj carinskega območja Skupnosti;

– izvoz blaga, ki je namenjeno, da bo ponovno uvoženo in v skladu s carinskimi predpisi ob vrnitvi oproščeno plačila uvoznih dajatev, razen če carinski deklarant dokaže, da je zaradi spremenjenih okoliščin izvoženo blago ostalo zunaj carinskega območja;

– iznos skupnostnega blaga iz carinskega območja v okviru postopka notranjega tranzita.

(2) Za blago iz prvega odstavka tega člena ne nastane obveznost za obračun DDV, zavezanec pa vrednosti blaga iz prejšnjega odstavka v obračunu DDV ne sme izkazati kot izvoz blaga.

 

6. Oprostitve v zvezi z mednarodnim prevozom

 

84. člen

(Točki d) in e) 53. člena ZDDV-1)

(1) Med storitve drugega oskrbovanja zrakoplovov iz točke e) 53. člena ZDDV-1 se med drugim šteje tudi oskrbovanje zrakoplovov z blagom, ki je namenjeno, da se porabi med poletom oziroma med poletom proda ali brezplačno razdeli potnikom.

(2) Za storitve iz točke d) 53. člena ZDDV-1, ki so namenjene neposredno plovilom oziroma njihovemu tovoru, se štejejo na primer: storitve vleke plovil iz točke c) 53. člena ZDDV-1, storitve pilotiranja teh in njihovega privezovanja, storitve nakladanja, razkladanja ali prekladanja njihovega tovora, vključno z osebno prtljago potnikov, in druge storitve za vzdrževanje tovora v dobrem stanju.

(3) Storitev iz prejšnjega odstavka je lahko oproščena plačila DDV v skladu s točko d) 53. člena ZDDV-1 le, če lahko izvajalec dokaže, da je storitev neposredno povezana s potrebami plovila iz točke c) 53. člena ZDDV-1 oziroma njihovega tovora.

 

7. Oprostitve za transakcije, povezane z mednarodnim trgovanjem

 

85. člen

(57. člen ZDDV-1)

(1) V skladu s tretjim odstavkom 57. člena ZDDV-1 je plačila DDV oproščena dobava blaga, dokler je blago pod carinskim nadzorom. Kot dobava blaga se šteje dobava po 1. točki prvega odstavka 3. člena ZDDV-1 in pridobitev blaga po 2. točki prvega odstavka 3. člena ZDDV-1, dokler je to blago pod carinskim nadzorom.

(2) Oprostitev plačila DDV za storitve, povezane z vnosom blaga v prosto cono, prosto skladišče ali carinsko skladišče, oziroma iznosom iz cone ali skladišča, in oprostitev plačila DDV za storitve na blagu v prostih conah, prostih in carinskih skladiščih, se nanaša tudi na blago iz šestega odstavka 82. člena tega pravilnika.

(3) Za storitve na blagu v prostih conah, prostih in carinskih skladiščih, ki so oproščene plačila DDV, se štejejo storitve, ki jih je v skladu s carinskimi predpisi mogoče opraviti na blagu, medtem ko je blago v postopku carinskega skladiščenja ali medtem ko je blago v prosti coni ali v prostem skladišču.

(4) Oprostitev plačila DDV se ne nanaša na storitve:

– ki se ne opravijo v prostorih proste cone ali prostega oziroma carinskega skladišča;

– ki se opravijo na blagu, ki je vneseno v prosto cono, prosto skladišče ali v carinsko skladišče, vendar ima to blago carinski status blaga Unije in ni namenjeno izvozu iz Unije;

– predelave blaga, za katerega se je začel postopek aktivnega oplemenitenja ali predelave pod carinskim nadzorom, ne glede na to, ali se te storitve opravijo v prostorih carinskega skladišča ali ne.

(5) Če storitve, ki so oproščene plačila DDV, v skladu s tretjim odstavkom 57. člena ZDDV-1 povečujejo vrednost blaga, in je v skladu s 35. členom ZDDV-1 nastala obveznost obračuna DDV od uvoza blaga, se vrednost storitev, ki so bile opravljene na blagu, upošteva pri določitvi davčne osnove za obračun DDV od uvoza blaga.

 

86. člen

(Davčna skladišča)

(1) Davčno skladišče je ena ali več med seboj povezanih ograjenih površin ali prostorov, ki tvorijo tehnološko enoto in je vidno označena. Označena oziroma odobrena lokacija lahko predstavlja celo stavbo, prostor v stavbi, zemljišče, silos ali rezervoar.

(2) V primeru mineralnih olj je davčno skladišče prostor, opredeljen kot trošarinsko skladišče, v skladu z Zakonom o trošarinah (Uradni list RS, št. 97/10 – uradno prečiščeno besedilo in 48/12).

 

87. člen

(Imetnik davčnega skladišča)

(1) Imetnik davčnega skladišča je oseba, ki ji je bilo izdano dovoljenje za vodenje davčnega skladišča.

(2) Imetnik davčnega skladišča je odgovoren za:

– zagotavljanje, da je blago v davčnem skladišču;

– vodenje evidence nad vnosom in iznosom blaga,

– vodenje evidence nad izvajanjem storitev nad hranjenim blagom;

– izpolnjevanje drugih pogojev, navedenih v dovoljenju.

(3) Carinski organ lahko v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, od imetnika davčnega skladišča ali druge osebe, ki razpolaga z blagom v davčnem skladišču zahteva predložitev ustreznega instrumenta zavarovanja plačila davčne obveznosti.

 

88. člen

(Osnovni pogoji za pridobitev dovoljenja)

(1) Za izdajo dovoljenja za vodenje davčnega skladišča morajo biti izpolnjeni naslednji osnovni pogoji:

– vložnik mora imeti sedež v Sloveniji in mora biti identificiran za namene DDV v Sloveniji;

– vložnik mora voditi knjigovodstvo po sistemu dvostavnega knjigovodstva;

– vložnik mora izkazati zanesljivost pri izvajanju zahtevanega postopka (da ni večkrat kršil carinskih, davčnih, plačilnih in drugih predpisov, kar zadevni carinski organ preveri pri pristojnih organih in v svojih evidencah);

– vložnik mora biti sposoben izpolnjevati pogoje iz dovoljenja;

– vložnik mora izkazati obstoj dejanske ekonomske potrebe za predlagano davčno skladišče (npr. zadosten predvideni promet blaga, zadostna korist za imetnika, posebnosti oskrbovanega trga, posebnosti skladiščenega blaga, višina odloženega davka);

– davčno skladišče mora biti namenjeno predvsem skladiščenju blaga;

– vložnik mora nuditi vsa jamstva oziroma zavarovanja, potrebna za pravilno izvedbo zahtevanih postopkov;

– vložnik mora voditi davčno skladišče in izvajati postopke na tak način, da je carinskim organom omogočen vpogled v izvajanje postopka davčnega skladiščenja.

(2) Carinski organ izda dovoljenje, če iz predloženih dokazil in okoliščin postopka izhaja, da bo lahko nadzoroval in spremljal postopek, ne da bi moral uvesti administrativne postopke, ki bi bili nesorazmerni z gospodarskimi potrebami samega postopka (stroški, ki jih imajo carinski organi v zvezi z nadzorom in kontrolo postopka davčnega skladiščenja, ne smejo biti nesorazmerno visoki v primerjavi z ekonomskimi koristmi postopka davčnega skladiščenja; pri ugotavljanju sorazmernosti teh stroškov, carinski organ upošteva predvsem tip operacije, ki jih želi oseba, ki zaprosi za odobritev izvajati v davčnem skladišču).

 

89. člen

(Zahtevek za izdajo dovoljenja)

(1) O vlogi za izdajo dovoljenja odloči carinski urad, pristojen glede na sedež vložnika zahtevka.

(2)(1)Vlogi se priložijo:

– opis skladiščnih prostorov;

– dokumenti o registraciji družbe;

– potrdilo davčnega organa o identifikaciji za namene DDV;

– opis in način vodenja evidenc blaga;

– razvidnost povezljivosti z davčnimi evidencami in knjigovodstvom, razen v primerih iz četrtega odstavka 95. člena tega pravilnika, pri katerih mora biti razviden način vodenja evidenc;

– opisi in utemeljitve za zahtevane postopke običajnih oblik ravnanja;

– druge listine, odvisne od posameznega primera.

(3)(2) Carinski urad Finančni urad lahko od vložnika zahteva dodatne podatke.

 

90. člen

(Zavrnitev zahtevka)

Če vsebina zahtevka za izdajo dovoljenja ne ustreza zahtevanim pogojem, carinski urad finančni urad vložnika pisno obvestiti o razlogih, zakaj je bil zahtevek zavrnjen, in sicer v roku 60 dni od dneva, ko je bil zahtevek vložen, ali od dneva, ko je pristojni carinski urad finančni urad prejel kateri koli zahtevani manjkajoči ali dodatni podatek.

 

91. člen

(Izdaja dovoljenja)

(1) Dovoljenje za vodenje davčnega skladišča izda carinski urad. V dovoljenju morajo biti obvezno navedeni vsi podatki in določeni vsi pogoji ter obveznosti, pod katerimi je bilo zadevno dovoljenje izdano.

(2) Dovoljenje začne veljati na dan izdaje ali na kateri koli poznejši dan, naveden v dovoljenju. Dovoljenje se izda za nedoločen čas.

(3) Dovoljenje se izda v dveh izvodih. En izvod obdrži carinski urad finančni urad, ki je izdal dovoljenje, drugi izvod se vroči imetniku dovoljenja.

 

92. člen

(Sprememba dovoljenja)

(1) Imetnik dovoljenja mora obvestiti carinski urad finančni urad o vsem, kar se zgodi po pridobitvi dovoljenja in bi utegnilo vplivati na njegovo trajanje ali vsebino. Imetnik dovoljenja je dolžan zagotoviti, da so vsi podatki v dovoljenju ažurni in pravilni.

(2) Carinski urad Finančni urad, ki je izdal dovoljenje, lahko obnovi ali spremeni dovoljenje na podlagi pisnega zahtevka. V zahtevku morajo biti navedeni razlogi in zahtevane spremembe. Carinski urad Finančni uradglede na zahtevek oceni, ali se obstoječe dovoljenje lahko spremeni ali pa je treba izdati novo dovoljenje. Če je potrebno slednje, se zadevna oseba pozove, da vloži zahtevek za novo dovoljenje.

(3) Obstoječe dovoljenje se spremeni v naslednjih primerih:

– če se spremeni ime ali kategorija podjetja, ki ne vključuje prenosa poslovanja na drugo osebo;

– če se spremeni lokacija davčnega skladišča;

– če se spremenijo drugi podatki iz dovoljenja, ki ne vključujejo oziroma niso povezani s prodajo imetnikovega podjetja drugi osebi.

(4) Carinski urad Finančni urad, ki je izdal dovoljenje, lahko tudi po uradni dolžnosti spremeni dovoljenje, če meni, da je to potrebno zaradi novih okoliščin.

 

93. člen

(Razveljavitev dovoljenja)

(1) Imetnik dovoljenja lahko zahteva razveljavitev dovoljenja kadar koli, če je za vse blago in na njem opravljene storitve v davčnem skladišču plačan DDV. Pisni zahtevek za razveljavitev dovoljenja predloži carinskemu uradu finančnemu uradu.

(2) Carinski urad Finančni urad lahko razveljavi dovoljenje po uradni dolžnosti, če ugotovi, da je bilo izdano na podlagi nepravilnih ali nepopolnih podatkov. Dovoljenje se lahko razveljavi, tudi v primeru, če zahteve iz postopka davčnega skladiščenja ali iz dovoljenja niso bile izpolnjene. To vključuje tudi stanja, ko carinski organ oceni, da se davčno skladišče ne uporablja toliko, da bi upravičilo dovoljenje.

(3) Odločba o razveljavitvi dovoljenja mora vsebovati datum, do katerega se mora za blago in na njem opravljene storitve plačati DDV.

 

94. člen

(Odgovornost imetnika dovoljenja in oseb, ki blago skladiščijo)

(1) Imetnik dovoljenja je odgovoren za postopek vnosa, hranjenja in iznosa blaga iz davčnega skladišča.

(2) Za obveznost plačila DDV je odgovorna oseba iz 7. točke prvega odstavka 76. člena ZDDV, ki mora biti identificirana za namene DDV v Sloveniji.

(3) Imetnik dovoljenja, ki v davčnem skladišču na letališču ali v pristanišču, odprtem za mednarodni promet, skladišči blago, ki se iznese v potnikovi osebni prtljagi v drugo državo članico, mora za to blago zagotoviti posebne evidence.

 

95. člen

(Evidence)

(1) Imetnik dovoljenja mora voditi evidence o vsem blagu, vnesenem v postopek davčnega skladiščenja, o vseh opravljenih storitvah na tem blagu, ki je v postopku davčnega skladiščenja, in o vsakem iznosu blaga iz davčnega skladišča.

(2) V evidencah iz prejšnjega odstavka morajo biti zagotovljeni naslednji podatki:

– datum vnosa blaga v davčno skladišče;

– lokacija blaga v skladišču;

– podatki iz dokumenta za vnos blaga v davčno skladišče: (npr. št. carinske deklaracije, vrsta postopka na deklaraciji, št. računa, trgovski naziv blaga, tarifna oznaka KN za to blago, količina blaga, vrednost blaga brez DDV, izvor blaga, podatki o osebi, ki predloži blago za vnos v davčno skladišče);

– vrednost DDV v odlogu za posamezen vnos blaga;

– podatki iz računov izvedenih transakcij prodaje blaga v davčnem skladišču (št. računa, količina in vrednost blaga, podatki o kupcu blaga);

– podatki o običajnih oblikah ravnanja z blagom;

– podatki iz računov izvedenih storitev v davčnem skladišču (št. računa, opis storitve, vrednost računa, podatki o osebi, ki je račun izdala);

– datum iznosa blaga iz davčnega skladišča;

– podatki iz računa zadnje transakcije z blagom (št. računa, trgovski naziv blaga, količina in vrednost blaga, identifikacijska številka za DDV osebe, ki je izdala račun za zadnjo opravljeno transakcijo v davčnem skladišču, količina in vrednost blaga brez DDV, vrednost obračunanega DDV);

– podatki o drugih dokumentih, ki se nanašajo na vnos, hranjenje in iznos blaga v postopku davčnega skladiščenja.

(3) Prejšnji odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi za blago, ki je v davčnem skladišču namenjeno prodaji na drobno v skladu s tretjim odstavkom 58. člena ZDDV-1.

(4) Če imetnik skladišča ni tudi oseba, ki razpolaga z blagom, lahko podatke vodi uporabnik (lastnik) blaga, imetnik dovoljenja pa mora zagotoviti podatke o teh osebah ter podatke o vnosu in iznosu blaga iz davčnega skladišča (datum vnosa, datum iznosa, količina blaga in oseba, ki je odgovorna za to blago).

 

96. člen

(Običajne oblike ravnanja z blagom)

(1) Uskladiščeno blago je lahko predmet običajnih oblik ravnanja, da se ohrani, izboljša njegov videz ali tržna kakovost ali da se ga pripravi za distribucijo ali nadaljnjo prodajo. Oblike ravnanja ne smejo privesti do drugačne osemmestne oznake KN, razen v primeru mineralnih olj, ko oblike ravnanja ne smejo privesti do drugačne štirimestne oznake KN, če je tako dovoljeno po trošarinskih predpisih.

(2) Dovoljenje za izvajanje običajnih oblik ravnanja je lahko sestavni del dovoljenja za vodenje davčnega skladišča ali pa imetnik dovoljenja za vsak primer vnosa blaga posebej predhodno zaprosi za posamično dovoljenje za izvajanje običajnih oblik ravnanja z blagom v davčnem skladišču.

(3) Uskladiščeno blago je lahko predmet oblik ravnanja, ki so naštete v Prilogi 72 Uredbe Komisije (ES) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993, o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti (UL L št. 253 z dne 11. 10. 1993), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 402/2006 z dne 8. marca 2006 o spremembi Uredbe (EGS) št. 2454/93 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L št. 70 z dne 9. 3. 2006, str 35) Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1223/2014 z dne 14. novembra 2014 o spremembi Uredbe (EGS) št. 2454/93 v zvezi s poenostavljenim zaključkom postopka aktivnega oplemenitenja (UL L št. 330 z dne 15. 11. 2014, str. 37).

 

97. člen

(Zaključek postopka davčnega skladiščenja)

(1) Postopek davčnega skladiščenja se zaključi z iznosom blaga iz skladišča.

(2) Obveznost za obračun DDV nastane z iznosom blaga iz davčnega skladišča.

(3) Imetnik dovoljenja, razen v primerih iz četrtega odstavka 95. člena tega pravilnika, lahko dovoli iznos blaga iz skladišča šele, ko mu oseba, ki želi zaključiti postopek davčnega skladiščenja, predloži račun zadnje transakcije nad blagom. Iz računa mora biti razvidna davčna osnova, sestavljena iz vrednosti blaga ob vnosu in povečana za stroške morebitnih storitev, ki so se izvedle na samem blagu, in znesek obračunanega DDV. Če je bila med postopkom davčnega skladiščenja v davčnem skladišču opravljena dobava tega blaga oziroma je bilo opravljenih več dobav tega blaga, morata biti z računa razvidna davčna osnova, sestavljena iz vrednosti blaga od zadnje dobave, povečane za stroške morebitnih storitev, ki so se izvedle na samem blagu po opravljeni zadnji dobavi, in znesek obračunanega DDV.

(4) Oseba oziroma lastnik blaga, ki želi, da se blago iznese iz davčnega skladišča, mora biti davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, ki je dolžan plačati DDV za to blago.

 

IX. ODBITEK DDV

 

1. Nastanek in obseg pravice do odbitka

 

98. člen

(Točka d) prvega odstavka in drugi odstavek 4. člena ZDDV-1)

(1) Oseba iz točke d) prvega odstavka 4. člena ZDDV-1, katere skupni znesek pridobitev iz drugega odstavka 4. člena ZDDV-1 v tekočem koledarskem letu preseže 10.000 eurov, nima pravice do odbitka DDV, ki ga je dolžan plačati od pridobitev blaga znotraj Unije.

(2) Oseba iz d) točke prvega odstavka 4. člena ZDDV-1, ki prejema storitve, za katere je dolžna plačati DDV v skladu s 3. točko prvega odstavka 76. člena ZDDV-1, tudi nima pravice do odbitka DDV, ki ga je dolžna plačati od prejetih storitev.

 

99. člen

(Predplačilo)

Davčni zavezanec, ki prejme račun za dano predplačilo, lahko uveljavi odbitek DDV ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem prejme račun za dano predplačilo.

 

100. člen

(Odbitek DDV pri povečanju davčne osnove)

Če se znesek obračunanega DDV zaradi povečanja davčne osnove naknadno spremeni, davčni zavezanec lahko uveljavlja odbitek DDV v višini dejansko plačanega DDV (višjega) samo, če je dobavitelj za to povečanje plačila izdal račun in so izpolnjeni pogoji iz 62. in 63. člena ZDDV-1.

 

101. člen

(Uvoz blaga)

(1) Pravico do odbitka DDV za uvoženo blago davčni zavezanec lahko uveljavi ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem prejme carinsko deklaracijo za sprostitev blaga v prosti promet ali postopek začasnega uvoza blaga z delno oprostitvijo plačila carine oziroma odločbo carinskega organa, na kateri je obračunan DDV.

(2) Za odbitni DDV se šteje znesek DDV, obračunan pri uvozu, razen če je bil znesek DDV plačan ob uvozu naknadno, vendar prej, preden je zavezanec uveljavil odbitek DDV, z odločbo carinskega organa v celoti ali deloma vrnjen ali njegovo plačilo odpuščeno. Za odbitni DDV se šteje tudi znesek DDV, ki ga naknadno obračuna carinski organ v skladu s 158. členom tega pravilnika.

(3) Davčni zavezanec ne sme upoštevati odbitka DDV, obračunanega ob uvozu, če je bila carinska deklaracija, na podlagi katere je bil obračunan DDV, razveljavljena ali odločba carinskega organa, s katero je bil obračunan DDV od uvoza blaga, razveljavljena prej, preden je bil uveljavljen odbitek DDV. Če je bil na podlagi razveljavljene carinske deklaracije ali razveljavljene odločbe carinskega organa DDV že plačan, se ta znesek v skladu s carinskimi predpisi vrne, sicer pa se plačilo odpusti.

 

102. člen

(Nova prevozna sredstva)

(1) Davčni zavezanec iz tretjega odstavka 5. člena ZDDV-1 sme odbiti DDV, ki je vključen v nabavni ceni ali plačan pri uvozu ali pridobitvi novega prevoznega sredstva znotraj Unije, do zneska, ki ne presega davka, ki bi ga moral plačati, če dobava ne bi bila oproščena. Pravica do odbitka nastane in se lahko uveljavi, ne prej kot v trenutku dobave.

(2) Davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka tega člena lahko uveljavlja odbitek DDV v obliki vračila DDV na podlagi zahtevka, ki ga davčnemu organu predloži v elektronski obliki prek sistema eDavki.

(3) Davčni zavezanec iz prvega odstavka tega člena je upravičen do vračila DDV, če izpolnjuje naslednje pogoje:

– ni identificiran za namene DDV v Sloveniji;

– proda novo prevozno sredstvo iz tretjega odstavka 3. člena ZDDV-1 drugi osebi v drugo državo članico, prevozno sredstvo pa je prepeljano v to drugo državo članico;

– dokaže, da je plačal slovenski DDV pri nakupu tega novega prevoznega sredstva.

(4) Do vračila DDV je v višini, določeni v prvem odstavku tega člena, upravičen tudi:

– davčni zavezanec, ki je identificiran za namene DDV, ki obračunava DDV le od pridobitev blaga znotraj Unije,

– oseba iz d) točke prvega odstavka 4. člena ZDDV-1, identificirana za namene DDV, ki obračunava DDV le od prejetih storitev in je plačnica DDV na podlagi 3. točke prvega odstavka 76. člena ZDDV-1,

– davčni zavezanec iz 94. člena ZDDV-1, ki je identificiran za namene DDV na podlagi četrtega odstavka 78. člena ZDDV-1, ker opravlja storitve, za katere je prejemnik storitev dolžan plačati DDV v drugi državi članici.

(5) Zahtevku iz drugega odstavka tega člena mora davčni zavezanec priložiti:

– dokazilo o nakupu (račun ali uvozna listina);

– dokazilo, da je bil DDV plačan ob nakupu;

– dokazilo o prodaji (račun ali dokazilo o prejetem plačilu) in

– dokazilo, da je bilo novo prevozno sredstvo prepeljano v drugo državo članico.

 

103. člen

(Priložnostne finančne transakcije pri izračunu odbitnega deleža)

(1) V izračun odbitnega deleža se v skladu s točko c) tretjega odstavka 65. člena ZDDV-1 ne všteva znesek prometa finančnih transakcij, če se opravljajo priložnostno. Šteje se, da je promet finančnih transakcij opravljen priložnostno, če finančne transakcije ne predstavljajo dejavnosti davčnega zavezanca.

(2) V izračun odbitnega deleža se v nobenem primeru ne vštevajo donosi iz naložb v vrednostne papirje (na primer dividende, obresti, kapitalski dobički) in zneski depozitov in drugih naložb, ki niso predmet DDV.

 

104. člen

(Davčni zavezanec, ki opravlja le obdavčeno dejavnost)

Davčni zavezanec, ki opravlja le obdavčeno dejavnost in prejema plačila, ki ne predstavljajo plačila za opravljene dobave blaga oziroma storitev (kot npr. prave subvencije, dotacije), ne izračunava odbitnega deleža.

 

105. člen

(Opravljanje obdavčene in oproščene dejavnosti)

(1) Davčni zavezanec iz prvega odstavka 65. člena ZDDV-1 lahko uporabi eno od naslednjih možnosti:

– odbija DDV za obdavčeno dejavnost in oproščeno dejavnost, za katero ima pravico do odbitka DDV po dejanskih podatkih, če v svojem knjigovodstvu ali zunajknjigovodski evidenci zagotovi podatke o celotnem zaračunanem DDV (na prejetih računih in ob uvozu) in znesku DDV, za katerega se prizna pravica do odbitka;

– določi znesek DDV, ki ga sme odbiti, z uporabo odbitnega deleža v skladu s 65. členom ZDDV-1 za celotno dejavnost, če ne more zagotoviti podatkov na način iz prve alineje tega odstavka;

– določi znesek DDV, ki ga sme odbiti, z uporabo več odbitnih deležev, ločeno za vsako področje svoje dejavnosti v skladu s sedmim odstavkom 65. člena ZDDV-1. Področje dejavnosti po tej alineji pomeni katero koli raven dejavnosti zavezanca po standardni klasifikaciji dejavnosti ali organizacijsko enoto zavezanca (kot npr. dislociran obrat, poslovna enota ipd).

(2) Davčni zavezanec, ki opravlja deloma oproščeno deloma pa obdavčeno dejavnost in v zvezi z obdavčeno dejavnostjo prejema plačila, ki ne predstavljajo plačila za opravljen promet blaga oziroma storitev (kot npr. prave subvencije, dotacije), teh plačil ne vključi v izračun odbitnega deleža, če zagotovi podatke na način iz prve alineje prvega odstavka tega člena.

(3) Razdelitev zaračunanega DDV na del, ki se sme odbiti, in na del, ki se ne sme odbiti, mora davčni zavezanec opraviti pred predložitvijo obračuna DDV.

(4) Davčni zavezanec, katerega davčno obdobje je koledarski mesec, ustrezno popravi nastale razlike med odbitkom DDV na podlagi začasnega odbitnega deleža preteklega leta in odbitkom DDV, ki bi se smel odbiti glede na dejanski odbitni delež preteklega leta v davčnem obračunu za mesec februar tekočega leta. Davčni zavezanec, katerega davčno obdobje je koledarsko trimesečje, pa nastale razlike popravi v davčnem obračunu za prvo davčno obdobje tekočega leta.

(5) Davčni zavezanec lahko v mesecu januarju tekočega leta za določitev zneska DDV, ki ga sme odbiti, začasno uporabi začasni odbitni delež iz preteklega leta.

(6) Če je davčni zavezanec med letom, za katerega ugotavlja dejanski odbitni delež, spremenil način vodenja knjigovodstva in je zaradi tega uporabljal več začasnih odbitnih deležev, ugotovi prav toliko dejanskih odbitnih deležev in izračunane popravke, ki jih ugotovi v mesecu februarju, upošteva v mesečnem oziroma trimesečnem obračunu DDV tekočega leta.

(7) Davčni zavezanec, ki opravlja obdavčeno in oproščeno dejavnost, za katero določa znesek odbitka DDV z odbitnim deležem in med letom začne v celoti opravljati samo obdavčeno ali v celoti samo oproščeno dejavnost, lahko preneha določati znesek odbitka DDV z odbitnim deležem v davčnem obdobju, v katerem v celoti začne opravljati samo obdavčeno ali samo oproščeno dejavnost. Davčni zavezanec mora o prenehanju uporabe odbitnega deleža obvestiti davčni organ v elektronski obliki prek sistema eDavki 15 dni pred začetkom davčnega obdobja, v katerem bo prenehal uporabljati odbitni delež.

(8) Davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka mora odbitni delež, ki ga je kot začasnega uporabljal pri določitvi zneska odbitka DDV v davčnih obdobjih, ko še ni v celoti začel opravljati obdavčene ali v celoti oproščene dejavnosti, dokončno določiti po stanju na zadnji dan koledarskega leta, v katerem je prišlo do spremembe pogojev, in sicer za davčna obdobja, ko je uporabljal začasni odbitni delež. Nastale razlike med odbitkom DDV na podlagi začasnega odbitnega deleža in odbitkom DDV, ki bi se smel odbiti glede na dejanski odbitni delež, ustrezno popravi v davčnem obdobju iz četrtega odstavka tega člena.

(9) Davčni zavezanec, ki preneha opravljati dejavnost, ali davčni zavezanec, ki mu preneha identifikacija za namene DDV na podlagi odločbe davčnega organa med koledarskim letom, v katerem je ugotavljal začasni odbitni delež, ugotovi dejanski odbitni delež na dan, preden je prenehal opravljati dejavnost, oziroma na dan pred prenehanjem identifikacije za namene DDV. Nastale razlike med odbitkom DDV na podlagi začasnega odbitnega deleža in odbitkom DDV, ki bi ga smel odbiti glede na dejanski odbitni delež se upoštevajo v obračunu DDV za davčno obdobje, v katerem je davčni zavezanec prenehal opravljati dejavnost, oziroma v davčnem obdobju, v katerem je davčnemu zavezancu prenehala identifikacija za namene DDV.

(10) Davčni zavezanec predloži davčnemu organu napoved o predvidenih transakcijah iz petega odstavka 65. člena ZDDV-1 v elektronski obliki prek sistema eDavki.

(11) Davčni zavezanec priglasi izbrani način določanja odbitnega deleža oziroma spremembo izbranega načina izračunavanja odbitnega deleža na podlagi sedmega odstavka 65. člena ZDDV-1 davčnemu organu v elektronski obliki prek sistema eDavki.

 

106. člen

(Osebni avtomobili in motorna kolesa)

(1) Osebni avtomobili iz c) točke 66. člena ZDDV-1 so motorna vozila pod tarifno oznako KN 8703, konstruirana predvsem za prevoz ljudi, vključno z motornimi vozili za kombiniran prevoz ljudi in blaga (npr. tip »karavan«, »kombi« itd.), dirkalni avtomobili in vozila, ki jih proizvajalci homologirajo kot tovorna vozila, se pa uvrščajo pod tarifno oznako KN 8703.

(2) Motorna kolesa iz c) točke 66. člena ZDDV-1 so motorna vozila pod tarifno oznako KN 8711.

(3) Ne glede na prvi odstavek davčni zavezanec sme odbiti DDV od osebnih večnamenskih vozil, ki so konstruirana za prevoz ljudi in blaga ter se uvrščajo pod tarifno oznako 8703 in se štejejo, da so namenjena prevozu blaga ali tovora, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:

– razmerje med maso potnikov in maso tovora mora biti v korist tovora. Razmerje se ugotovi po formuli:

P – (M + (N x 68)) > N x 68,

pri čemer je:

P – največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila v kg,

M – masa vozila, pripravljenega za vožnjo, v kg,

N – število sedežev razen vozniškega;

– stranske okenske odprtine v prostoru, namenjenem prevozu tovora, ne smejo biti zastekljene, temveč fiksno zaprte s pločevino ali drugim ustreznim materialom;

– tovorni prostor mora biti od potniškega ločen s pregrado (pločevina ali kovinska mreža) po vsej višini in širini in

– vozilo je opremljeno z napravo za zvočni opozorilni signal pri vzvratni vožnji.

(4) Davčni zavezanec, ki ima na podlagi točk a) do c) 66. člena ZDDV-1 pravico do odbitka DDV za prevozna sredstva, ima pravico do odbitka DDV tudi od nabave goriv in maziv ter nadomestnih delov in storitev, tesno povezanih s tem.

 

107. člen

(67. člen ZDDV-1)

(1) Kot odbitek DDV se šteje tudi znesek DDV, ki ga je upravnik nepremičnin prikazal na razdelilniku lastnikom ali najemnikom nepremičnin (točka a) prvega odstavka 67. člena ZDDV-1).

(2) Kot odbitek DDV se šteje tudi znesek DDV, ki ga je davčni zavezanec obračunal od uporabe blaga v skladu s točko a) 8. člena ZDDV-1 in od pridobitev blaga znotraj Unije v skladu z 12. in 13. členom ZDDV-1.

(3) Davčni zavezanec mora za uveljavljanje pravice do odbitka DDV iz prejšnjega odstavka imeti račun ali drug dokument, ki vsebuje podatke, potrebne za zagotovitev pravilnega obračuna DDV in v obračunu DDV izkazati podatek o znesku DDV, ki ga dolguje za blago, ki ga je uporabil oziroma ga je pridobil znotraj Unije.

(4) Kot odbitek DDV se šteje tudi znesek DDV, ki ga je davčni zavezanec kot naročnik ali kupec oziroma kot prejemnik blaga ali storitev plačal v skladu z 2. in 4. točko prvega odstavka in tretjim odstavkom 76. člena ter 76.a členom ZDDV-1. Kot odbitek DDV se šteje tudi znesek DDV, ki ga je davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, kot prejemnik storitve plačal v skladu s 3. točko prvega odstavka 76. člena ZDDV-1, razen zneska DDV, ki ga je plačala oseba iz d) točke prvega odstavka 4. člena ZDDV-1.

(5) Davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka, ki mora plačati DDV kot naročnik, kupec ali prejemnik blaga oziroma storitev, mora za uveljavljanje pravice do odbitka DDV do roka za predložitev obračuna DDV imeti račun ali drug dokument, ki vsebuje podatke, potrebne za zagotovitev pravilnega obračuna DDV, in v obračunu DDV izkazati podatek o znesku DDV, ki ga je dolžan plačati.

(6) Šteje se, da je DDV plačan, ko je izkazan v obračunu DDV.

 

108. člen

(Popravki odbitka DDV)

(1) Če davčni zavezanec, ki je prejel blago oziroma storitve, prejme obvestilo dobavitelja blaga oziroma storitve, da je ta zaradi napake na računu ali drugih razlogov iz drugega odstavka 39. člena ZDDV-1 zmanjšal obračunani DDV, mora zmanjšati odbitek DDV najkasneje v obračunu DDV za davčno obdobje, v katerem prejme obvestilo dobavitelja.

(2) Če je na podlagi odločbe carinskega organa treba popraviti odbitek DDV, se ta popravek lahko izvrši šele pri obračunu DDV za davčno obdobje, v katerem je odločba carinskega organa postala izvršljiva.

 

109. člen

(Popravek odbitka DDV pri odkupu vračljive embalaže)

(1) Davčni zavezanec, ki odkupi vračljivo embalažo od osebe, ki ni imela pravice do odbitka DDV od embalaže, ki jo vrača, sme zmanjšati obračunani DDV za znesek DDV, ki ga ugotovi po preračunani stopnji DDV od odkupne cene vračljive embalaže.

(2) Davčni zavezanec mora v svojem knjigovodstvu zagotoviti podatke o prodaji in odkupu vračljive embalaže za obdobje, v katerem zmanjša obračunani DDV v skladu s prejšnjim odstavkom.

 

110. člen

(Sprememba dejavnikov, ki so bili uporabljeni pri določitvi zneska za odbitek DDV)

(1) S spremembo dejavnikov, ki so bili uporabljeni pri določitvi zneska za odbitek DDV v skladu z drugim odstavkom 68. člena ZDDV-1, je mišljena sprememba pogojev, ki so bili odločilni za odbitek DDV na začetku uporabe osnovnega sredstva, naknadna sprememba teh pogojev pa privede do večjega ali manjšega odbitka DDV glede na začetno stanje. Za spremembo pogojev, ki so bili odločilni pri določitvi zneska odbitka DDV, se ne štejejo spremembe, nastale zaradi sprememb predpisov.

(2) Za osnovna sredstva po prvem odstavku tega člena se štejejo opredmetena osnovna sredstva in nepremičnine, ki se po računovodskih predpisih uvrščajo med osnovna sredstva.

(3) Za osnovna sredstva po prvem odstavku tega člena se štejejo tudi nepremičnine, ki se po računovodskih predpisih ne uvrščajo med osnovna sredstva, vendar jih davčni zavezanec uporablja za opravljanje dejavnosti.

(4) Če je v obdobju 5 let od začetka uporabe osnovnega sredstva, davčni zavezanec prešel iz obdavčene na oproščeno dejavnost in obratno, se za obdobje po spremembi popravi odbitek DDV v skladu z 69. členom ZDDV-1. Pri nepremičninah se namesto obdobja 5 let upošteva obdobje 20 let.

(5) Davčni zavezanec, ki mu preneha identifikacija za namene DDV zaradi prehoda na posebno ureditev za male davčne zavezance, mora za obdobje po spremembi popraviti odbitek DDV od osnovnih sredstev, za katera obdobje popravka še ni poteklo, in sicer tako da se popravek odbitka DDV izvede le enkrat za celotno preostalo obdobje popravka.

(6) Davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka, ki se ponovno identificira za namene DDV, lahko popravi odbitek DDV od osnovnih sredstev, za katera obdobje popravka še ni poteklo, in sicer v skladu z 69. členom ZDDV-1.

 

111. člen

(Ugotavljanje zneska popravka po 69. členu ZDDV-1)

(1) V skladu z drugim in tretjim odstavkom 69. člena ZDDV-1 se šteje, da je obdobje popravka začelo teči na dan, ko je zavezanec v svojem knjigovodstvu ugotovil znesek pravice do odbitka vstopnega davka oziroma ugotovil, da te pravice nima.

(2) Posamezno leto obdobja popravka teče 12 mesecev od dneva, določenega v skladu s prejšnjim odstavkom.

(3) V letu, v katerem je prišlo do spremembe pogojev, se popravek odbitka DDV ugotovi v davčnem obračunu za tisto davčno obdobje, v katerem je prišlo do spremembe pogojev, in sicer v znesku, ki je sorazmeren številu dni do konca tega dvanajstmesečnega obdobja popravka.

(4) Davčni zavezanec ugotovi znesek odbitka, ki ga mora popraviti tako, da najprej ugotovi, kolikšen znesek DDV, ki je bil ob nabavi priznan kot odbitek DDV, oziroma kolikšen znesek DDV, ki ob nabavi ni bil priznan kot odbitek DDV, je sorazmeren enemu dnevu. Ta znesek ugotovi na naslednji način:

 

znesek DDV, ki je bil ob nabavi priznan (oziroma ki ni bil priznan) kot odbitek DDV

(5 let ali 20 let) x 365 dni

 

(5) Davčni zavezanec ugotovi znesek popravka v skladu s tretjim odstavkom tega člena tako, da znesek, ki ga ugotovi v skladu s prejšnjim odstavkom, zaokroži na dve decimalki in pomnoži s številom dni, ki so preostali od dneva spremembe pogojev do zadnjega dne tega leta obdobja popravka.

(6) Davčni zavezanec, ki določa odbitek DDV na podlagi odbitnega deleža, kot znesek odbitka DDV iz četrtega odstavka tega člena upošteva znesek odbitka, ki ga izračuna po končnem odbitnem deležu za preteklo leto.

(7) V letih, ki sledijo letu, v katerem je prišlo do zadnje spremembe pogojev za odbitek davka, se popravek odbitka davka opravi v davčnem obračunu za tisto davčno obdobje, v katerem začne teči novo dvanajstmesečno obdobje popravka.

 

111.a člen

(Ugotavljanje zneska popravka odbitka po 70. členu ZDDV-1)

Davčni zavezanec, ki mora opraviti popravek odbitka DDV po 70. členu ZDDV-1, izračuna znesek popravka na način iz 111. člena tega pravilnika s tem, da za izračunani skupni znesek popravka v davčnem obdobju dobave osnovnega sredstva izkaže obveznost za plačilo ali pravico do odbitka DDV.

 

112. člen

(Posebnosti pri spremembi pogojev)

(1) Če določeno osnovno sredstvo oziroma nepremičnina postane neuporabna (uničena) pred iztekom obdobja za popravek odbitka DDV, se s trenutkom, ko postane neuporabna (uničena), konča tudi obdobje popravka odbitka DDV.

(2) Če naknadno vlaganje v osnovno sredstvo ali nepremičnino bistveno ne spremeni časa uporabe osnovnega sredstva oziroma nepremičnine, se popravek odbitka DDV za to vlaganje opravi v obdobju popravka odbitka DDV za zadevno osnovno sredstvo oziroma nepremičnino.

(3) Če naknadno vlaganje v osnovno sredstvo ali nepremičnino bistveno spremeni čas uporabe ali predstavlja posebno celoto, kot npr. dograditev že obstoječe zgradbe, se za to vlaganje določi novo (posebno) obdobje popravka odbitka DDV.

 

2. Vračilo DDV davčnim zavezancem

 

113. člen

(Izvoznik)

Črtan skladno z 21. členom Pravilnika o spremembah in dopolnitvah PZDDV (Uradni list RS, št 105/09 z dne 21.12.2009).

 

3. Vračilo DDV davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v Sloveniji

 

114. člen

(Pristojen davčni urad)

Davčni urad, ki je pristojen za obravnavanje zahtevkov za vračilo DDV davčnim zavezancem s sedežem v drugi državi članici oziroma s sedežem v tretji državi, je Davčni urad Ljubljana.

 

Črtan skladno z 11. členom Pravilnika o spremembah in dopolnitvah PZDDV (Uradni list RS, št 95/14 z dne 29.12.2014).

 

3.a Vračilo DDV davčnim zavezancem s sedežem v drugi državi članici

 

115. člen

(Oznake za opis vrste pridobljenega blaga in storitev v zahtevku za vračilo in oznake razlogov za zavrnitev zahtevka za vračilo

(1) Vrsta pridobljenega blaga ali storitev iz četrtega odstavka 74.b člena ZDDV-1 se opiše z naslednjimi oznakami:

»1 = gorivo

1.1 = gorivo za prevozna sredstva, katerih največja dovoljena masa presega 3500 kg, razen prevoznih sredstev, s katerimi s opravlja prevoz potnikov za plačilo;

1.2 = gorivo za prevozna sredstva, katerih največja dovoljena masa ne presega ali je enaka 3500 kg, razen prevoznih sredstev, s katerimi se opravlja prevoz potnikov za plačilo;

1.3 = gorivo za prevozna sredstva, s katerimi se opravlja prevoz potnikov za plačilo;

2 = najem prevoznih sredstev

2.1 = najem prevoznih sredstev, katerih največja dovoljena masa presega 3500 kg, razen prevoznih sredstev, s katerimi se opravlja prevoz potnikov za plačilo;

2.2 = najem prevoznih sredstev, katerih največja dovoljena masa ne presega ali je enaka 3500 kg, razen prevoznih sredstev, s katerimi se opravlja prevoz potnikov za plačilo;

3 = izdatki za nakup prevoznih sredstev (razen za prevoz blaga in storitev iz oznak št. 1 in 2)

3.1 = izdatki za prevozna sredstva, katerih največja dovoljena masa presega 3500 kg, razen prevoznih sredstev, s katerimi se opravlja prevoz potnikov za plačilo;

3.2 = za prevozna sredstva, katerih največja dovoljena masa ne presega ali je enaka 3500 kg, razen prevoznih sredstev, s katerimi se opravlja prevoz potnikov za plačilo;

3.2.5 = drugi izdatki za prevozna sredstva, katerih največja dovoljena masa ne presega ali je enaka 3500 kg, razen prevoznih sredstev, s katerimi se opravlja prevoz potnikov za plačilo;

4 = cestnine in nadomestila za uporabo cest

4.1 = cestnine za prevozna sredstva, katerih največja dovoljena masa presega 3500 kg, razen prevoznih sredstev, s katerimi s opravlja prevoz potnikov za plačilo;

4.2 = cestnine za vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega ali je enaka 3500 kg, razen prevoznih sredstev, s katerimi se opravlja prevoz potnikov za plačilo;

4.3 = cestnina za prevozna sredstva, s katerimi se opravlja prevoz potnikov za plačilo;

5 = potni stroški kot so stroški za taksi, stroški prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi

6 = bivanje in nastanitev

7 = hrana, pijača in restavracijske storitve

8 = vstopnina za sejme in razstave

9 = izdatki za luksuzne predmete, razvedrilo in zabavo

9.2 = nakup tobačnih izdelkov;

10 = drugo

10.1 = orodja;

10.2 = popravilo v garancijskem roku;

10.3 = storitve v zvezi z izobraževanjem;

10.4 = delo na premoženju;

10.4.1 = delo na nepremičnem premoženju;

10.4.3 = delo na premičnem premoženju, razen premoženja, naštetega pod oznako št. 3;

10.5 = nakup ali najem premoženja;

10.5.1 = nakup ali najem nepremičnega premoženja;

10.5.4 = nakup ali najem premičnega premoženja, razen premoženja, naštetega pod oznako št. 2;

10.9 = udeležba na sejmih in seminarjih, izobraževanju ali usposabljanju;

10.9.1 = udeležba na sejmih;

10.9.2 = udeležba na seminarjih;

10.10 = pavšalno nadomestilo za živino in kmetijske pridelke.

(2) Razlogi za zavrnitev ali delno zavrnitev zahtevka za vračilo se v obrazložitvi odločbe o vračilu DDV iz petega sedmega odstavka 74.e člena ZDDV-1 opišejo z naslednjimi oznakami:

– V primeru popolne zavrnitve:

1 = obdobje vračila je neveljavno;

2 = skupni zahtevani znesek je manjši od najmanjšega dovoljenega zneska za navedeno obdobje;

3 = zahteva se opis poslovne dejavnosti v 4. ravni veljavne oznake NACE;

4 = podatki o navedenem bančnem računu so nepopolni ali nepravilni;

5 = vaše poslovne dejavnosti predpostavljajo navedbo odbitnega deleža;

6 = po preverjanju je ugotovljeno, da ste se ukvarjali z dobavami blaga ali storitev na ozemlju Republike Sloveniji, za kar ne velja oprostitev, določena v zakonodaji Unije (3.b člen Direktive Sveta 2008/9/ES);

7 = po preverjanju je bilo ugotovljeno, da imate na ozemlju Republike Slovenije stalno poslovno enoto, iz katere opravljate poslovne dejavnosti (3.a člen Direktive Sveta 2008/9/ES);

8 = vloga ni prejeta v dovoljenem obdobju;

9 = vloga mora vsebovati zahtevek za vračilo za celotno leto ali za koledarsko četrtletje. Vlogo je treba predložiti po zaključku obdobja vračila, vloga pa je bila poslana vnaprej;

99 = drugo.

– V primeru delne zavrnitve:

20 = zahtevek za vračilo je bil že obravnavan v drugi vlogi za vračilo DDV;

21 = navedena valuta ni državna valuta;

22 = za navedeno oznako vrste pridobljenega blaga ali storitev se zahteva podoznaka;

23 = v primeru uporabe oznake »10« iz prvega odstavka tega člena je treba natančno opredeliti vrsto blaga in storitve;

24 = nakup blaga/storitev ni bil opravljen na ozemlju Republike Slovenije;

25 = uvoz blaga ni bil izveden na ozemlju Republike Slovenije;

40 = identifikacijska številka za DDV ali davčna sklicna številka dobavitelja ni znana ali pa na navedeni dan ni bila aktivna;

41 = ime in naslov dobavitelja se ne ujemata z imenom in naslovom, ki se nanašata na identifikacijsko številko za DDV ali na davčno sklicno številko;

42 = podatki o dobavitelju se ne ujemajo s tistimi, ki so navedeni v uvoznem dokumentu/računu;

60 = zahteva se kopija uvoznega dokumenta/računa;

61 = zahteva se izvirnik uvoznega dokumenta/računa, vendar ta ni bil predložen pravočasno;

62 = ugotovljeno je, da je uvozni dokument/račun ponarejen;

63 = kopija računa/uvoznega dokumenta je nečitljiva;

64 = eden ali več računov je bil izdan oziroma so bili izdani brez navedbe imena in naslova vlagatelja zahtevka za vračilo;

65 = eden ali več računov se ne upošteva oziroma upoštevajo kot veljaven. Računi morajo vsebovati ime, številko DDV in naslov prodajalca in kupca, opis transakcije, davčno osnovo, stopnjo DDV, znesek DDV, številko računa ter kraj in datum izdaje računa (razen za poenostavljene račune);

66 = transakcije so vključene v posebno shemo potovalnih agencij, po kateri se DDV ne odbije;

67 = vlagatelj opravlja finančne storitve, za katere velja oprostitev. Oproščene dejavnosti ne omogočajo vračila vstopnega davka;

68 = eden ali več računov ali uvoznih dokumentov se nanaša oziroma se nanašajo na obdobje, ki se razlikuje od obdobja, navedenega v vlogi za vračilo. Vloga je predložena v zvezi z določenim obdobjem (1T, 2T, 3T ali letno); vstopni davek v drugih obdobjih ni upoštevan;

70 = zahtevani so bili dodatni podatki, vendar niso bili poslani pravočasno;

80 = ugotovljeno je, da je v zahtevku navedeni odbitni delež nepravilen glede na podatke, ki jih je poslal pristojni organ v državi članici sedeža vašega podjetja;

81 = davčna osnova ali/in znesek DDV, naveden v zahtevku, se razlikuje(-ta) od tiste oziroma tistega, navedene/-ga v uvoznem dokumentu/računu;

82 = zahtevani znesek ne ustreza zakonitemu DDV;

83 = vrsta blaga in storitev ne utemeljuje vračila DDV v zvezi z navedenimi poslovnimi dejavnostmi;

84 = oznaka ali podoznaka je nepravilna glede na podatke v uvoznem dokumentu/računu;

85 = glede na vrsto blaga in storitev je odbitni znesek DDV omejen na določen odstotek;

95 = zahtevek za vračilo DDV je delno ocenjen (odločba ni končna);

99 = drugo.

 

3.b Vračilo DDV davčnim zavezancem s sedežem v Sloveniji v drugi državi članici

 

115.a člen

(Popravek prvotnega odbitnega deleža)

Davčni zavezanec, ki je v preteklem koledarskem letu predložil vsaj en zahtevek za vračilo DDV v drugi državi članici, in se ugotovljeni končni odbitni delež razlikuje od prvotnega odbitnega deleža, vključi popravek v zahtevek za vračilo v koledarskem letu, ki sledi koledarskemu letu, v katerem je bil DDV zaračunan, oziroma v poseben zahtevek, če v tem koledarskem letu ne vloži nobenega zahtevka za vračilo. Davčni zavezanec pošlje popravek v elektronski obliki preko sistema eDavki.

 

3.c Vračilo DDV davčnim zavezancem s sedežem v tretji državi

 

115.b člen

(Način predložitve zahtevka)

(1) »Zahtevek za vračilo« je zahtevek za vračilo DDV, ki je bil v Sloveniji zaračunan davčnemu zavezancu s sedežem v tretji državi za blago, ki so mu ga dobavili, ali za storitve, ki so jih zanj opravili drugi davčni zavezanci v Sloveniji, ali za uvoz blaga v Sloveniji.

(2) Davčni zavezanec s sedežem v tretji državi uveljavlja vračilo DDV v Sloveniji tako, da zahtevek za vračilo DDV vloži v elektronski obliki prek sistema eDavki v Sloveniji na obrazcu DDV-VTD, ki je Priloga III k temu pravilniku in je njegov sestavni del.

(3) V zahtevku za vračilo se kot koda blaga in storitev uporabijo oznake za opis pridobljenega blaga in storitev iz 115. člena tega pravilnika.

 

116. člen

(Obveznost davčnega organa)

Črtan skladno z 20. členom Pravilnika o spremembah in dopolnitvah PZDDV (Uradni list RS, št 82/11 z dne 17.10.2011).

 

4. Vračilo DDV v potniškem prometu

 

a) Splošno

 

117. člen

(Pogoji za vračilo DDV)

(1) Kupec, ki v Uniji nima niti stalnega niti začasnega prebivališča in iznese blago, kupljeno v Sloveniji, vključno z nadomestnimi deli, ki so zaradi popravila ali servisiranja vgrajeni v motorna vozila, plovila ali zrakoplove, registrirana zunaj davčnega območja Unije, ima v skladu s pogoji iz 75. člena ZDDV-1 in na način, določen s tem pravilnikom, pravico zahtevati vračilo DDV, plačanega za izneseno blago.

(2) Pri vračilu DDV iz prejšnjega odstavka morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

– da je vrednost kupljenega blaga z vključenim DDV na enem računu, izdanem istemu kupcu pri istem prodajalcu, višja od 50 eurov;

– da je prodajalec za prodano blago izpolnil in izdal obrazec DDV-VP ali drug dokument, katerega vsebina ustreza obrazcu DDV-VP (v nadaljevanju: obrazec DDV-VP). Obrazcu mora biti priložen izvirnik računa oziroma računov iz prejšnje alineje;

– da je kupec iznesel blago iz Unije pred pretekom tretjega meseca, ki sledi mesecu nakupa. Kot iznos blaga se šteje tudi pošiljanje blaga po pošti ali na drug primeren način pod pogojem, da kupljeno blago zapusti carinsko območje Skupnosti;

– da je kupljeno blago dano na vpogled mejnemu carinskemu organu, ki po pregledu overi izvirnik obrazca DDV-VP in izvirnike priloženih računov in vpiše datum iznosa blaga iz Unije.

(3) Obrazec DDV-VP je v Priloga IV k temu pravilniku in je njegov sestavni del.

 

118. člen

(Obveznosti prodajalca)

(1) Prodajalec izda obrazec DDV-VP na zahtevo kupca. Obrazec DDV-VP ali drug dokument, katerega vsebina ustreza obrazcu DDV-VP, se izpolni v treh izvodih, od katerih izvirnik in eno kopijo zadrži kupec, drugo kopijo pa prodajalec hrani v svoji dokumentaciji. Obrazcu morajo biti priloženi izvirniki računov.

(2) Prodajalec v obrazcu DDV-VP izkaže celoten plačani znesek, znesek plačila brez DDV, stopnjo DDV, znesek DDV in skupni znesek DDV, ki se vrača kupcu ter vpiše evidenčno številko tega obrazca iz evidence izdanih obrazcev DDV-VP. Evidenčna številka obrazca DDV-VP se vpiše v prvi vrstici ob nazivu obrazca.

(3) Prodajalec mora voditi posebno evidenco o izdanih obrazcih DDV-VP ter o vračilu DDV kupcem iz 75. člena ZDDV-1 na obrazcu DDV-VE.

(4) Če prodajalec pooblasti drugo osebo za izvršitev vračila DDV svojim kupcem, mora tudi ta oseba voditi evidenco o vračilu DDV kupcem iz 75. člena ZDDV-1 na obrazcu DDV-VE. Če ista oseba izvršuje vračila za več prodajalcev, vodi evidenco ločeno po posameznem prodajalcu.

(5) Vsebina obrazca DDV-VE je v Priloga V k temu pravilniku in je njegov sestavni del.

 

119. člen

(Način vračila)

(1) Kupcu se plačani DDV vrne, če v roku šestih mesecev od dneva izdaje obrazca DDV-VP dostavi izvirnik obrazca DDV-VP, ki ga overi carinski organ, skupaj z overjenimi izvirniki računov, prodajalcu oziroma drugi osebi, ki jo je prodajalec pooblastil za vračilo davka. Overjeni izvirnik obrazca DDV-VP in overjeni izvirniki računov predstavljajo zahtevek za vračilo DDV.

(2) Zahtevek za vračilo DDV lahko kupec predloži osebno, po drugi pravni ali fizični osebi ali po pošti. Če kupec predloži zahtevek po pošti, mora navesti tudi številko računa, na katerega naj se mu vrne plačani DDV.

(3) Če kupec izpolnjuje pogoje za vračilo DDV, se mu znesek izplača v gotovini ali pa se v roku petnajstih dni od dneva prejema zahtevka znesek vplača na račun, ki ga je navedel kupec v zahtevku.

 

120. člen

(Potrjevanje iznosa blaga iz Unije s strani carinskega organa)

(1) Carinski organ mora pred overitvijo izpolnjenega obrazca DDV-VP ugotoviti:

– da so podatki iz potne oziroma druge listine za prestop državne meje enaki podatkom iz obrazca DDV-VP;

– da je blago, dano na vpogled, istovetno blagu, navedenem v obrazcu DDV-VP in na priloženih računih;

– da je znesek z vključenim DDV na obrazcu DDV-VP in na posameznem računu večji od 50 evrov;

– da kupljeno blago ni bilo uporabljeno v Uniji in je carinskemu organu predloženo pred pretekom tretjega meseca, ki sledi mesecu nakupa v Sloveniji;

– da med kupljenim blagom, za katero se uveljavlja pravica do vračila DDV v potniškem prometu v Sloveniji, ni mineralnih olj, alkohola in alkoholnih pijač ter tobačnih izdelkov, ki so trošarinski izdelki.

(2) Carinski organ overi izvirnike računov in obrazec DDV-VP s podpisom in žigom ter v obrazec DDV-VP vnese datum iznosa blaga iz carinskega območja Skupnosti. Izvirnike računov in obrazec DDV-VP vrne kupcu, en izvod obrazca pa zadrži za potrebe naknadnega nadzora iznosa blaga iz Unije.

(3) Če oseba, ki v Uniji nima stalnega niti začasnega bivališča, iznese blago, ki ga je kupila v drugi državi članici, iz Unije preko Slovenije, carinski organ na njeno zahtevo, potrdi obrazec o iznosu blaga, s tem da preveri:

– da potnik nima prebivališča v Uniji,

– da je blago, dano na vpogled, istovetno blagu navedenem na obrazcu za vračilo DDV,

– da je blago carinskemu organu predloženo pred potekom tretjega meseca od nakupa.

 

121. člen

(Vračilo DDV, ki ga opravi davčni organ)

(1) Davčni zavezanec pridobi pravico do vračila DDV, ki ga opravi davčni organ, na podlagi predložitve zahtevka za vračilo vrnjenega DDV na obrazcu DDV-VE, potem ko je kupcu vrnil DDV za blago, ki ga je kupec pri njem nabavil in iznesel iz Unije.

(2) Zahtevek se lahko vloži po preteku meseca, v katerem je prodajalec ali druga oseba vrnila DDV kupcu.

(3) Davčni zavezanec predloži zahtevek davčnemu organu v elektronski obliki prek sistema eDavki.

 

122. do 126. člen

Členi od 122 do 126 so črtani skladno s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah PZDDV (Uradni list RS, št. 85/14 z dne 28.11.2014).

 

X. OBVEZNOSTI DAVČNIH ZAVEZANCEV IN DOLOČENIH OSEB, KI NISO DAVČNI ZAVEZANCI

 

1. Obveznost plačila

 

127. člen

(Prejemnik blaga oziroma storitev)

Plačnik DDV na podlagi tretjega odstavka 76. člena ZDDV-1 je oseba, identificirana za namene DDV v Sloveniji.

 

127.a člen

(Prejemniki blaga ali storitev kot plačniki DDV)

(1) Plačnik DDV na podlagi 76.a člena ZDDV-1 je vsak davčni zavezanec, prejemnik blaga ali storitve, identificiran za namene DDV v Sloveniji, kadar mu dobavi blago ali opravi storitve iz 76.a člena ZDDV-1 davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji.

(2) Oseba iz d) točke prvega odstavka 4. člena ZDDV-1, ki obračunava DDV le od pridobitev blaga znotraj Unije, in je plačnik DDV na podlagi 5. točke prvega odstavka 76. člena ZDDV-1 ali obračunava DDV le od prejetih storitev, in je plačnik DDV na podlagi 3. točke prvega odstavka 76. člena ZDDV-1 ali opravlja storitve na ozemlju druge države članice, za katere je plačnik DDV v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L št. 347 z dne 11. 12. 2006, str. 1, zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2013/61/EU z dne 17. decembra 2013 o spremembi direktiv 2006/112/ES in 2008/118/ES, kar zadeva najbolj oddaljene francoske regije in zlasti Mayotte (UL L št. 353 z dne 28. 12. 2013, str. 5), izključno prejemnik storitve, ni plačnik DDV na podlagi 76.a člena ZDDV-1.

(3) Prvi odstavek tega člena se ne nanaša na davčnega zavezanca, ki naroča blago in storitve iz 76.a člena ZDDV-1 preko upravnikov nepremičnin, ki delujejo v njegovem imenu in za njegov račun, ko se uporabi c) točka šestega odstavka 36. člena ZDDV-1. V tem primeru se uporabljajo splošna pravila iz 76. člena ZDDV-1.

(4) Prvi odstavek tega člena se ne nanaša na državne organe in organizacije, organe lokalnih skupnosti ter druge osebe javnega prava, ki naročajo blago in storitve iz 76.a člena ZDDV-1 v zvezi z dejavnostmi ali transakcijami, za katere se v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDDV-1 ne štejejo za davčne zavezance.

 

127.b člen

(Gradbene storitve)

(1) Med gradbena dela, vključno s popravili, čiščenjem, vzdrževanjem, rekonstrukcijo in rušenjem v zvezi z nepremičninami iz a) točke 76.a člena ZDDV-1 se uvrščajo storitve pod šifro F/GRADBENIŠTVO standardne klasifikacije dejavnosti.

(2) Ne glede na uvrstitev v standardno klasifikacijo dejavnosti se za gradbena dela iz prejšnjega odstavka šteje tudi postavljanje montažnih stavb.

 

127.c člen

(Zahtevek iz tretjega odstavka 76.b člena ZDDV-1)

Davčni zavezanec vloži zahtevek iz tretjega odstavka 76.b člena ZDDV-1 preko sistema eDavki.

 

128. člen

(Plačnik DDV pri uvozu blaga)

Če je v skladu s carinskimi predpisi mogoče več oseb opredeliti kot carinske dolžnike, ki so v skladu s 6. točko prvega odstavka 76. člena ZDDV-1 pri uvozu blaga dolžni plačati DDV, so te osebe solidarno odgovorne za plačilo DDV.

 

128.a člen

(Plačilo DDV od uvoza blaga)

Davčni zavezanec predloži davčnemu organu vlogo za izdajo ali prenehanje dovoljenja za obračun DDV od uvoza v obračunu DDV v elektronski obliki prek sistema eDavki.

 

2. Identifikacija

 

129. člen

(Zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV)

(1) Pravna ali fizična oseba se lahko identificira za namene DDV že s prvimi, navzven vidnimi aktivnostmi, ki so usmerjene na opravljanje dejavnosti (npr.: pripravljalna dela, prva nabava blaga, nakup opreme itd.). Kot dokazilo, da namerava opravljati dejavnost, davčnemu organu predloži: pogodbe ali predpogodbe, poslovni načrt, listine o nabavah za namene opravljanja dejavnosti ipd.

(2) Davčni zavezanec vloži zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV na obrazcu DDV-P2.

(3) Vzorec obrazca DDV-P2 je v Prilogi VI k temu pravilniku in je njegov sestavni del.

(4) Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, vloži zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV na obrazcu DDV-P3. Vzorec obrazca DDV-P3 je v Prilogi VII k temu pravilniku in njegov sestavni del. Obrazcu DDV-P3 mora priložiti potrdilo pristojnega organa države, kjer ima sedež, da je dolžan obračunavati DDV v tej državi, ali izpis iz sodnega ali drugega registra, ki dokazuje, da opravlja dejavnost v državi, kjer ima sedež, ter pogodbo ali predpogodbo ali drugo dokazilo, iz katerega je razvidno, da namerava opravljati dejavnost v Sloveniji.

(5) Oseba iz točke d) prvega odstavka 4. člena ZDDV-1, ki pridobiva blago znotraj Unije, katere skupni znesek pridobitev v tekočem koledarskem letu preseže 10.000 eurov, vloži zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV na obrazcu DDV-P2.

(6) Vsak davčni zavezanec, ki opravlja storitve, za katere mora v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES plačati DDV izključno prejemnik storitve in vsak davčni zavezanec, za katerega se na ozemlju Republike Slovenije opravijo storitve, za katere je v skladu s 3. točko prvega odstavka 76. člena ZDDV-1 dolžan plačati DDV, vloži zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV na obrazcu DDV-P2.

(7) Pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, ki prejme storitve iz prvega odstavka 25. člena ZDDV-1, ni dolžna vložiti zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV, če ne pridobiva blaga znotraj Unije, katerega skupni znesek pridobitve v tekočem koledarskem letu preseže 10.000 eurov.

(8) Obrazec s predpisanimi dokumenti iz tretjega in četrtega odstavka tega člena lahko davčni zavezanec z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila za preverjanje identitete in elektronsko podpisovanje dokumentov predloži tudi neposredno po sistemu e-VEM ali na točkah vse na enem mestu (točke VEM).

 

130. člen

(Identifikacija za namene DDV)

(1) Oseba iz prvega in petega odstavka 129. člena tega pravilnika postane identificirana za namene DDV s pridobitvijo identifikacijske številke za DDV.

(2) Davčni zavezanec iz prvega odstavka 94. člena ZDDV-1 mora pridobiti identifikacijsko številko za DDV že za mesec, v katerem bo presegel znesek iz prvega odstavka 94. člena ZDDV-1.

(3) Davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka predloži zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV najpozneje v mesecu, v katerem je verjetno, da bo vrednost obdavčljivega prometa presegla predpisani znesek.

(4) Davčni organ izda identifikacijsko številko za DDV najpozneje do zadnjega dne meseca, ki sledi mesecu (naslednjega meseca po vložitvi) vložitve zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV.

(5) Davčni zavezanec mora začeti obračunavati DDV in izpolnjevati druge obveznosti po ZDDV-1 najpozneje prvega dne drugega meseca, ki sledi mesecu predložitve zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV.

(6) Davčnemu zavezancu iz drugega odstavka 94. člena ZDDV-1, katerega katastrski dohodek kmečkega gospodinjstva iz 160. člena tega pravilnika za zadnje koledarsko leto presega znesek 7.500 eurov, izda davčni organ identifikacijsko številko za DDV po uradni dolžnosti, in sicer do 31. marca tekočega leta. Identifikacijsko številko za DDV izda osebi, ki ima med člani kmečkega gospodinjstva najvišji katastrski dohodek. Davčni zavezanec začne obračunavati DDV in izpolnjevati druge obveznosti s 1. aprilom tekočega leta. Na podlagi izjave polnoletnih članov kmečkega gospodinjstva je identifikacijska številka za DDV lahko izdana na drugega predstavnika kmečkega gospodinjstva.

(7) Če se obseg ali vrsta rabe kmetijskega ali gozdnega zemljišča v uporabi članov kmečkega gospodinjstva glede na zemljišča, upoštevana pri odmeri dohodnine za osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost spremeni tako, da bi to pomenilo znižanje katastrskega dohodka in drugih dohodkov v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti pod znesek, določen v drugem odstavku 94. člena ZDDV-1 in ta sprememba do konca preteklega leta še ni bila evidentirana v uradnih evidencah, predstavnik kmečkega gospodinjstva v petnajstih dneh od prejema obvestila iz prejšnjega odstavka predloži davčnemu organu ustrezna dokazila o spremembi kot npr. dokazilo o spremembi v zemljiškem katastru, overjeno kupoprodajno ali drugo pogodbo o odtujitvi pravice uporabe zaradi spremembe lastništva, zakupa itd.

(8) Oseba iz točke d) prvega odstavka 4. člena ZDDV-1 mora pridobiti identifikacijsko številko za DDV že za mesec, v katerem je verjetno, da bo skupni znesek pridobitev v tekočem koledarskem letu presegel 10.000 eurov.

(9) Vsak davčni zavezanec, ki opravlja storitve, za katere mora v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES plačati DDV izključno prejemnik storitve in vsak davčni zavezanec, za katerega se na ozemlju Republike Slovenije opravijo storitve, za katere je v skladu s 3. točko prvega odstavka 76. člena ZDDV-1 dolžan plačati DDV, mora pridobiti identifikacijsko številko za DDV že za mesec, v katerem je verjetno, da bo prejel ali opravil take storitve.

 

131. člen

(Identifikacija davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji)

(1) Davčni zavezanec iz četrtega odstavka 129. člena tega pravilnika postane identificiran za namene DDV s pridobitvijo identifikacijske številke za DDV.

(2) Če davčni zavezanec iz tega člena opravi obdavčljivo dobavo blaga oziroma storitev v Sloveniji, predloži zahtevek za izdajo identifikacijske številke najpozneje 15 dni, preden bo opravil obdavčljivo dobavo.

(3) Davčni organ davčnemu zavezancu iz tega člena izda identifikacijsko številko za DDV najpozneje do dneva, ko bo ta davčni zavezanec opravil obdavčljivo dobavo in jo je navedel v zahtevku za izdajo identifikacijske številke.

(4) Davčni zavezanec iz tega člena mora začeti obračunavati DDV in izpolnjevati druge obveznosti iz naslova DDV najpozneje z dnem, ko je začel opravljati obdavčljivo dejavnost v Sloveniji.

(5) Če davčni zavezanec iz tega člena opravi uvoz blaga, ki je oproščen plačila DDV v skladu z drugim odstavkom 50. člena ZDDV-1, predloži zahtevek za izdajo identifikacijske številke, preden bo vložil carinsko deklaracijo z zahtevkom za oprostitev plačila DDV. Ne glede na četrti odstavek 129. člena tega pravilnika v tem primeru davčnemu zavezancu ni treba priložiti pogodbe ali predpogodbe oziroma drugega dokazila, iz katerega bi bil razviden njegov namen opravljati dejavnost v Sloveniji.

(6) Davčni organ davčnemu zavezancu iz prejšnjega odstavka izda identifikacijsko številko za DDV v treh dneh od vložitve zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV.

(7) Ne glede na peti odstavek tega člena davčnemu zavezancu, ki ima sedež v drugi državi članici ni treba predložiti zahtevka za izdajo identifikacijske številke, če je določil davčnega zastopnika, ki bo zanj prevzel obveznosti iz naslova DDV. Davčni zastopnik posreduje pisno pooblastilo davčnega zavezanca pristojnemu davčnemu finančnemu uradu.

 

132. člen

(Prenehanje identifikacije za namene DDV)

(1) Davčnemu zavezancu, ki v obdobju zadnjih 12 mesecev oziroma v zadnjem koledarskem letu ne presega prometa v višini, določeni v prvem in drugem odstavku 94. člena ZDDV-1, na zahtevo davčnega zavezanca preneha identifikacija za namene DDV.

(2) Osebi, ki pridobiva blago znotraj Unije iz točke d) prvega odstavka 4. člena ZDDV-1 in izpolnjuje pogoje za izjemo iz drugega odstavka 4. člena ZDDV-1, na njeno zahtevo preneha identifikacija za namene DDV.

(3) Davčnemu zavezancu, ki ga je davčni organ identificiral z identifikacijsko številko za DDV na podlagi točke d ali e prvega odstavka 79. člena ZDDV-1, in pri katerem ne obstajajo več razlogi za identifikacijo za namene DDV, na njegovo zahte­vo preneha identifikacija za namene DDV.

(4) Davčnemu zavezancu preneha identifikacija za namene DDV z dnem, ki ga določi davčni organ v 30 dneh po prejemu vloge davčnega zavezanca za prenehanje identifikacije za namene DDV.

(5) Na dan pred prenehanjem identifikacije za namene DDV mora davčni zavezanec obračunati DDV od vsega prometa, ki ga je opravil do dneva prenehanja identifikacije za namene DDV in od zalog blaga, za katere je uveljavil odbitek DDV.

(6) Davčni organ lahko odloči o prenehanju identifikacije za namene DDV, če davčni zavezanec:

– preneha opravljati dejavnost in o tem ne obvesti davčnega organa po prvem odstavku 78. člena ZDDV-1;

– ni predložil obračuna DDV v zadnjih 6 mesecih.

(7) Davčni organ lahko odloči o prenehanju identifikacije za namene DDV davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji, če ta davčni zavezanec:

– preneha opravljati dejavnost in o tem ne obvesti davčnega organa po prvem odstavku 78. člena ZDDV-1;

– ni predložil obračuna DDV v zadnjih 3 mesecih.

(8) Davčni zavezanec zahtevek za prenehanje identifikacije za namene DDV predloži v elektronski obliki prek sistema eDavki.

 

133. člen

(Opcija za obdavčitev – četrti odstavek 4. člena ZDDV-1)

(1) Davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, ki se v skladu s četrtim odstavkom 4. člena ZDDV-1 odloči za obračunavanje DDV od blaga, ki ga na ozemlju Slovenije pridobi od davčnega zavezanca, ki ima sedež v drugi državi članici, prijavi izbiro davčnemu organu na obrazcu DDV-P2.

(2) Prijava iz prvega odstavka tega člena začne učinkovati prvi dan drugega meseca, ki sledi mesecu vložitve prijave.

 

134. člen

(Opcija za obdavčitev – šesti odstavek 20. člena ZDDV-1)

Davčni zavezanec, ki se v skladu s šestim odstavkom 20. člena ZDDV-1 odloči, da je kraj dobave namembna država članica, prijavi izbiro kraja obdavčitve davčnemu organu, kjer je vpisan v davčni register.

 

135. člen

(Poročanje o višini ustvarjenega letnega prometa od prodaj na daljavo)

(1) Davčni zavezanec iz 148. člena tega pravilnika, ki s prodajami blaga na daljavo v druge države članice preseže vrednostni limit, ki se uporablja v posamezni državi članici za namene določanja kraja dobave blaga pri dobavah blaga iz drugih držav članic, mora davčnemu organu najpozneje do 31. januarja leta po preteku leta, v katerem so bile te dobave opravljene, v elektronski obliki prek sistema eDavki poročati o letnem prometu, ki ga je dosegel v posamezni državi članici, o obdobju poročanja in identifikacijski številki za DDV v namembni državi članici ter o datumu začetka oziroma konca identifikacije v tej državi.

(2) Prejšnji odstavek se uporablja tudi za davčnega zavezanca, ki se je odločil za obračunavanje DDV v drugi državi članici po šestem odstavku 20. člena ZDDV-1.

 

3. Izdaja računov

 

136. člen

(Tretji odstavek 81. člena ZDDV-1)

(1) Davčni zavezanec dobavitelj in kupec blaga ali naročnik storitev, ki izda račun v imenu in za račun davčnega zavezanca dobavitelja, določita pogoje in podrobnosti predhodnega dogovora ter postopek sprejema vsakega računa. Na zahtevo davčnega organa morata dokazati obstoj predhodnega dogovora.

(2) Če pogodba za opravljeno dobavo blaga oziroma storitev vsebuje vse podrobnosti, poseben dogovor ni potreben.

(3) Pri odkupu vračljive embalaže je račun lahko izdan v imenu in za račun uporabnika, identificiranega za namene DDV, brez predhodno sklenjenega dogovora v skladu s tem členom.

 

137. člen

Črtan skladno s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah PZDDV (Uradni list RS, št. 102/12 z dne 21.12.2012).

 

138. člen

(Posebnosti glede podatkov, ki jih mora vsebovati račun)

(1) Če se zaračunavajo gradbene storitve ali se račun izda za oddajanje v najem oziroma za stroške obratovanja, vzdrževanja in upravljanja stanovanjskih in poslovnih prostorov, se mora na računu posebej navesti nepremičnina, na katero se nanaša račun.

(2) Če se račun izda za opravljene storitve, pri katerih ni mogoče izraziti količine v merskih enotah, davčni zavezanec na računu opiše storitev tako, da je razvidno, za kakšno storitev gre oziroma kakšen obseg storitve je bil opravljen ali na katero obdobje se zaračunane storitve nanašajo.

(3) Račun, ki ga davčni zavezanec izda za prejeto predplačilo v skladu z 82. ali 83. členom ZDDV-1, mora vsebovati podatke o količini in vrsti blaga oziroma opis in obseg storitev, ki jih bo dobavil za prejeto predplačilo.

(4) Davčni zavezanec, ki izdaja račune v skladu s 83. členom ZDDV-1, lahko podatke iz 4. točke drugega odstavka 83. člena ZDDV-1 zagotovi tako, da navede opis skupine blaga oziroma storitev na način, ki omogoča kupcu blaga oziroma storitev, da preveri pravilnost zaračunanega zneska glede na količino in vrsto dobavljenega blaga oziroma vrsto opravljenih storitev.

(5) Davčni zavezanec, ki davčnemu zavezancu z enim samim računom zaračunava dobave, ki jih opravi v skladu s 76.a členom ZDDV-1 in dobave, od katerih mora sam obračunati in plačati DDV, mora na računu te dobave izkazati ločeno.

(6) Račun, izdan na podlagi prejšnjega odstavka, mora poleg obveznih podatkov iz 82. ali 83. člena ZDDV-1 vsebovati tudi podatke o davčni osnovi po posamezni davčni stopnji in znesek DDV, dolgovan na podlagi obrnjene davčne obveznosti, ki ni vključen v skupni znesek obračunanega DDV. Enake podatke mora vsebovati račun za predplačilo.

 

138.a člen

(Vsebina računa iz prvega odstavka 72. člena ZDDV-1)

(1) Popravljeni račun, ki ga izda davčni zavezanec v skladu s prvim odstavkom 72. člena ZDDV-1, mora vsebovati podatke iz 83. člena ZDDV-1 in še naslednje podatke:

– ime in naslov kupca ali naročnika;

– navedbo številke in datuma odločbe davčnega organa in

– znesek razlike DDV na podlagi odločbe davčnega organa.

(2) Če se odločba davčnega organa, na podlagi katere se poveča davčna osnova, nanaša na več računov, se lahko izda en skupni račun za vse popravke DDV, pri čemer morajo biti razvidne razlike zneskov DDV po posameznih računih.

 

139. člen

(Seštevek davčnih osnov na enem računu)

Če se račun nanaša na več vrst blaga oziroma storitev, se lahko vrednosti brez DDV, ki se nanašajo na blago oziroma storitve, ki so obdavčene z enako stopnjo DDV, seštejejo, od seštevka pa se obračuna DDV po predpisani davčni stopnji.

 

140. člen

(Znesek DDV na računu)

Znesek DDV na računu mora biti izkazan v eurih in centih.

 

141. člen

(Podatki na računu, ki ga izda davčni zavezanec iz 94. člena ZDDV-1)

(1) Davčni zavezanec iz 94. člena ZDDV-1, mora na računu navesti najmanj naslednje podatke:

– datum izdaje;

– zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo računa;

– svojo firmo oziroma ime in sedež oziroma stalno prebivališče;

– prodajno ceno blaga oziroma storitve (brez DDV) in

– skupno vrednost prodanega blaga oziroma opravljene storitve (brez DDV).

(2) Če davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka izda račun drugemu davčnemu zavezancu, mora na računu navesti tudi podatek o količini in vrsti dobavljenega blaga oziroma obsegu in vrsti opravljenih storitev.

 

142. člen

(Podatki, ki jih mora vsebovati račun za dobavo novega prevoznega sredstva)

(1) Na računu, ki ga izda davčni zavezanec iz prvega in drugega odstavka 26. člena tega pravilnika za dobavo novega prevoznega sredstva, mora pod vrsto dobavljenega blaga biti navedeno:

– znamka novega prevoznega sredstva;

– tip in model novega prevoznega sredstva;

– številka šasije kopenskega motornega vozila ali številko trupa plovila ali številko ogrodja zrakoplova;

– prostornina in moč motorja pri kopenskih motornih vozilih ali dolžina plovila ali vzletno težo zrakoplova;

– število prevoženih kilometrov pri kopenskem motornem vozilu ali število preplutih ur pri plovilu ali število preletenih ur pri zrakoplovu na dan izdaje računa.

(2) Davčni zavezanec iz tretjega odstavka 5. člena ZDDV-1 na računu za dobavo novega prevoznega sredstva pod vrsto dobavljenega blaga navede podatke iz prejšnjega odstavka.

 

142.a člen

(Podatki na računu, ki ga izda davčni zavezanec iz četrtega odstavka 78. člena ZDDV-1)

Davčni zavezanec iz 94. člena ZDDV-1, ki je identificiran za namene DDV na podlagi četrtega odstavka 78. člena ZDDV-1, ker opravlja storitve, za katere je prejemnik storitev dolžan plačati DDV v drugi državi članici, mora na računu navesti podatke iz 82. člena ZDDV-1.

 

143. člen

(1) Obveznost izdajanja računov v skladu z drugim odstavkom 81. člena ZDDV-1 se ne nanaša na davčne zavezance iz drugega odstavka 94. člena ZDDV-1, kadar opravljajo dobavo kmetijskih in gozdarskih pridelkov in storitev neposredno končnemu potrošniku (npr. neposredna prodaja na domu, prodaja od vrat do vrat, neposredna prodaja na premičnih stojnicah, na tržnicah) ali za lastno rabo v okviru kmečkega gospodinjstva davčnega zavezanca.

(2) Obveznost izdajanja računov v skladu z drugim odstavkom 81. člena ZDDV-1 se ne nanaša na prodajo vozovnic, kart in žetonov v potniškem prometu (vlak, avtobus, žičnice); znamk, kolekov, vrednotnic in obrazcev v poštnem prometu; vplačil za udeležbo v igrah na srečo, če se te izvajajo v skladu z zakonom, ki ureja igre na srečo; periodičnega tiska; na prodajo iz avtomatov; na prodajo kartic s kodo za polnjenje predplačniških sistemov mobilnih operaterjev iz bankomatov, GSM-omrežja ter interneta; na prodajo žetonov iz menjalnih avtomatov in promet storitev na teletočkah.

(3) Podatke o prodaji iz prejšnjega odstavka mora davčni zavezanec zagotoviti s popisom začetnih in končnih zalog, ki ga opravi najmanj enkrat mesečno.

(4) Obveznost izdajanja računov v skladu s petim odstavkom 81. člena ZDDV-1 se ne nanaša na tiste oproščene finančne storitve iz 4. točke 44. člena ZDDV-1, za katere se dokumenti izdajajo množično, če so opravljene na ozemlju Republike Slovenije ali se opravijo zunaj Unije, če davčni zavezanec prejemniku oziroma naročniku storitev za opravljene oproščene finančne storitve iz prejšnjega stavka izda drug dokument (obračun, instrument plačilnega prometa, izpisek, obvestilo …), iz katerega mora biti razvidna višina zaračunane storitve in navedba, da DDV ni obračunan v skladu z ustrezno točko 44. člena ZDDV-1.

(5) Podatke o oproščenem prometu iz prejšnjega odstavka mora davčni zavezanec zagotoviti v ustreznih analitičnih evidencah po posameznih vrstah oproščenih finančnih prihodkov (ali terjatev) od prodaje blaga oziroma storitev.

 

144. člen

(Predplačila)

(1) Če davčni zavezanec še ni izdal računa za prejeto predplačilo, vendar je do roka za predložitev obračuna DDV za davčno obdobje, v katerem je prejel predplačilo, izdal račun za opravljeno dobavo blaga ali storitev, mu ni treba izdati računa za predplačilo.

(2) Če davčni zavezanec prejme predplačilo za dobavo blaga, od katere obračunava in plačuje DDV od dosežene razlike v ceni, na računu za prejeto predplačilo obračuna DDV od davčne osnove, ki je enaka razliki med prodajno ceno, ki jo bo zaračunal za navedeno blago, in nabavno ceno tega blaga (kalkulativna razlika v ceni).

(3) Ob dobavi blaga oziroma storitev mora davčni zavezanec v računu, v katerem obračuna dobavo blaga oziroma storitve, od obračunanega DDV po tem računu odšteti DDV, obračunan od predplačil. Na tem računu navede tudi številko izdanega računa za prejeto predplačilo.

 

145. člen

Črtan skladno s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah PZDDV (Uradni list RS, št. 120/07 z dne 27.12.2007).

 

146. člen

(Popravek obračunanega DDV)

(1) Davčni zavezanec lahko popravi znesek DDV, izkazan na računu za dobavljeno blago oziroma opravljene storitve, v tekočem obdobju do izteka roka za predložitev obračuna DDV davčnemu organu, razen če je po tem obračunu zahteval vračilo DDV. V tem primeru mora izdajatelj računa o popravku pisno obvestiti prejemnika tega računa, mu izdati nov račun s sklicevanjem na številko prvotnega računa in popraviti obračun DDV.

(2) Če davčni zavezanec kot izdajatelj računa ugotovi napako na izdanem računu in s tem previsoko obračunan znesek DDV po izteku roka za predložitev obračuna DDV ali do izteka roka za predložitev obračuna DDV, po katerem je zahteval vračilo DDV, lahko davčno obveznost popravi (zmanjša) v obračunu DDV v tistem davčnem obdobju, v katerem ugotovi napako, če pisno obvesti kupca o znesku DDV, za katerega kupec nima odbitka.

(3) Če davčni zavezanec – izdajatelj računa ugotovi napako na računu, ki ga je izdal končnemu potrošniku, lahko popravi davčno obveznost v davčnem obdobju, ko je bila kupnina ali del kupnine vrnjen kupcu ali njeno plačilo odpuščeno in razpolaga z ustreznim dokazilom o vračilu kupnine oziroma odpustitvi kupnine.

 

4. Knjigovodstvo

 

147. člen

(Splošno)

Podlaga za knjigovodsko evidentiranje davčno pomembnih dogodkov, sprememb in dejstev so ustrezne listine, kot so: izdani in prejeti računi, knjigovodske listine o plačilih in izplačilih, uvozne in izvozne carinske deklaracije, odločbe carinskega organa ter druge listine, s katerimi se dokazuje izvozna dobava, in vse druge listine, ki so pomembne za obračun in plačilo DDV ter odbitek DDV (v nadaljnjem besedilu: listina).

 

148. člen

(Prodaja blaga na daljavo)

Davčni zavezanec, ki opravlja dobave blaga v druge države članice, pri katerih se v skladu z 20. členom ZDDV-1 šteje, da je kraj opravljene dobave tam, kjer se odpošiljanje oziroma prevoz konča (v nadaljevanju: prodaja blaga na daljavo), mora zaradi izvajanja Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 218/92 (UL L št. 264 z dne 15. 10. 2003, str. 1) v svojem knjigovodstvu zagotoviti podatke o višini letnega prometa, ločeno za vsako namembno državo članico.

 

149. člen

(Posebna evidenca blaga iz drugega odstavka 85. člena ZDDV-1)

(1) Posebna evidenca blaga iz drugega odstavka 85. člena ZDDV-1 mora vsebovati naslednje podatke:

– zaporedno številko vpisa;

– številko in datum listine;

– zbirno vrednost blaga v eurih z listine;

– količino blaga, navedenega v listini;

– kratek opis blaga;

– vrsto transakcije iz drugega odstavka 9. člena ZDDV-1 (v primeru točke f) in g) vrsto opravljene storitve, v primeru točke h) pa namen začasne rabe blaga, kot na primer: sejem, razstava ipd.);

– namembna država članica, v katero je blago odpeljano oziroma odposlano;

– datum odpošiljanja blaga;

– datum dejanskega prejema blaga, ko se blago vrne v Slovenijo, ali datum prodaje blaga, če se blago ne vrne v Slovenijo;

– količina blaga in kratek opis blaga, ki se ne vrne v Slovenijo.

(2) Če se blago iz prve namembne države članice pošlje neposredno v drugo namembno državo članico in so še vedno izpolnjeni pogoji iz točke f), g) in h) drugega odstavka 9. člena ZDDV-1, mora davčni zavezanec tako transakcijo evidentirati posebej.

 

150. člen

(Podatki iz tretjega odstavka 85. člena ZDDV-1)

Davčni zavezanec mora v skladu s tretjim odstavkom 85. člena ZDDV-1 v svojem knjigovodstvu zagotoviti zlasti naslednje podatke:

– količino in vrednost prejetega blaga;

– kratek opis blaga (vrsta premičnine);

– vrsto opravljene storitve (cenitev premičnine ali vrsta storitve, ki se opravlja na premičnini);

– ime in sedež oziroma stalno oziroma običajno prebivališče naročnika storitve;

– identifikacijsko številko za DDV naročnika storitve;

– datum prejema blaga iz države članice naročnika storitve;

– datum vračila blaga po opravljeni storitvi;

– količina blaga, ki ni bilo vrnjena naročniku;

– opis blaga, ki ni bilo vrnjeno naročniku.

 

151. člen

Črtan skladno s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah PZDDV (Uradni list RS, št. 102/12 z dne 21.12.2012).

 

152. člen

(Pogoji za hrambo elektronskih listin)

(1) Davčni zavezanec mora za elektronske listine, ki jih je izdal, poslal ali prejel:

– omogočati neoviran in takojšen dostop do podatkov o izvoru, prejemniku ter času in kraju pošiljanja ali prejema elektronske listine;

– omogočati neoviran odstop v razumnem času do vsake prejete listine in kopije izdane oziroma posredovane elektronske listine, neodvisno od kraja ali osebe, kjer se listino hrani;

– zagotoviti primernost vsake prejete elektronske listine in kopije izdane oziroma posredovane elektronske listine za obdelavo.

(2) Davčni zavezanec, ki hrani elektronske listine, ki so elektronsko podpisane z uporabo podatkov in sredstev za podpisovanje, mora hraniti komplementarne podatke in sredstva za preverjanje elektronskega podpisa enako dolgo, kot hrani elektronske listine.

 

153. člen

Črtan skladno s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah PZDDV (Uradni list RS, št. 102/12 z dne 21.12.2012).

 

5. Obračun DDV

 

154. člen

(Splošno)

(1) Davčni zavezanec mora za davčno obdobje sam ugotoviti davčno obveznost in jo izkazati v obračunu DDV, in sicer na obrazcu DDV-O, ki ga mora predložiti davčnemu organu.

(2) Če davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, ima pa sedež v drugi državi članici, imenuje davčnega zastopnika, mora davčni zastopnik v obrazcu DDV-O navesti identifikacijsko številko za DDV zastopane osebe (če ta oseba ni identificirana za namene DDV v Sloveniji, navede identifikacijsko številko za DDV, pod katero je zastopana oseba identificirana za namene DDV v državi članici sedeža) ter ugotoviti davčno obveznost zastopane osebe in jo izkazati v obračunu DDV za davčno obdobje, za katero se izpolnjuje obrazec DDV-O.

(3) Davčni zavezanec, ki uporablja posebno ureditev po plačani realizaciji, ugotovi davčno obveznost po podatkih iz:

– izdanih in prejetih računov, ki so izključeni iz posebne ureditve,

– računov po plačani realizaciji, ki so prejeti oziroma izdani v tekočem davčnem obdobju in plačani v tekočem davčnem obdobju, ter

– računov po plačani realizaciji, ki so prejeti oziroma izdani v predhodnih davčnih obdobjih in plačani v tekočem davčnem obdobju.

(4) Davčni zavezanec v svojem knjigovodstvu zagotovi tudi naslednje podatke:

– podatke o popravku zneska obračunanega in zneska odbitka DDV zaradi spremembe davčne osnove;

– podatke o popravku zneska obračunanega in odbitka DDV zaradi napak;

– podatke o nastalih razlikah med odbitkom DDV na podlagi začasnega odbitnega deleža in odbitkom DDV, ki bi se smel odbiti glede na dejanski odbitni delež;

– podatke o znesku odbitka DDV, ki ga davčni zavezanec ni odbil v davčnem obdobju, ko je prejel račun oziroma carinsko deklaracijo, ampak ga uveljavlja naknadno v skladu z drugim odstavkom 67. člena ZDDV-1;

– podatke o popravku odbitka DDV v skladu s prvim odstavkom 69. člena ZDDV-1 in

(5) Davčni zavezanec, ki opravi dobavo rabljenega osnovnega sredstva v skladu s 183. členom tega pravilnika, podatek o znesku prometnega davka, ki ga uveljavlja kot odbitek DDV, zagotovi s svojem knjigovodstvu.

(6) Davčni zavezanec podatke iz četrtega odstavka vključi v obračun DDV, v katerem je ugotovil napako, in sicer v ustrezne oznake obrazca DDV-O.

(7) Obrazec DDV-O davčni zavezanec predloži preko sistema eDavki.

(8) Vzorec obrazca DDV-O je v Prilogi VIII k temu pravilnika in je njegov sestavni del.

(9) Davčni zavezanec, ki prvič predlaga obračun DDV, mora v skladu z desetim odstavkom 88. člena ZDDV-1 predložiti seznam prejetih in izdanih računov v strukturirani računalniški datoteki »IZPIS ODBITKA DDV.TXT« in »IZPIS OBRAČUNANEGA DDV.TXT«.

(10) Seznam iz prejšnjega odstavka davčni zavezanec predloži preko sistema eDavki.

(11) Skupna vrednost opravljenih storitev iz f) točke drugega odstavka 87. člena ZDDV-1 pomeni skupno vrednost opravljenih storitev, ki jih davčni zavezanec opravi na ozemlju druge države članice, za katere je plačnik DDV v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES izključno prejemnik storitev.

 

155. člen

(DDV, ki ga mora plačati oseba iz točke d) prvega odstavka 4. člena ZDDV-1)

(1) Če oseba iz točke d) prvega odstavka 4. člena ZDDV-1 obračunava DDV le od pridobitev blaga znotraj Unije in je plačnik DDV na podlagi 5. točke prvega odstavka 76. člena ZDDV-1, v obračunu DDV izkaže znesek DDV, ki ga mora plačati kot pridobitelj blaga v roku iz tretjega odstavka 77. člena ZDDV-1, pri čemer poleg podatkov o zavezancu iz davčnega registra izpolni še polja 23, 24, 32 in 51.

(2) Če oseba iz d) točke prvega odstavka 4. člena ZDDV-1 obračunava DDV le od storitev in je plačnik DDV na podlagi 3. točke prvega odstavka 76. člena ZDDV-1, v obračunu DDV izkaže znesek DDV, ki ga mora plačati kot prejemnik storitev za storitve, ki jih opravijo davčni zavezanci iz druge države članice in iz tretje države v roku iz tretjega odstavka 77. člena ZDDV-1, pri čemer poleg podatkov o zavezancu iz davčnega registra izpolni še polja 23 a, 24 a, 32 a in 51 za prejete storitve od davčnega zavezanca iz druge države članice ali polja 31, 25 in 25 a za prejete storitve od davčnega zavezanca iz tretje države.

(3) Davčni zavezanec iz 94. člena ZDDV-1, ki je identificiran za namene DDV le na podlagi četrtega odstavka 78. člena ZDDV-1, ker opravlja storitve, za katere je prejemnik storitev dolžan plačati DDV v drugi državi članici, v obrazcu DDV-O, poleg svojih podatkov iz davčnega registra, izpolni še polje 12.

 

156. člen

(Davčno obdobje)

(1) Davčno obdobje je obdobje od prvega do zadnjega dneva v koledarskem mesecu oziroma od prvega do zadnjega dneva v koledarskem trimesečju.

(2) Za davčnega zavezanca, ki se mu spremeni davčno obdobje koledarskega trimesečja v koledarski mesec, je prvo novo davčno obdobje tisti koledarski mesec, ki sledi zadnjemu mesecu koledarskega trimesečja.

(3) Za davčnega zavezanca iz d) točke prvega odstavka 4. člena ZDDV-1, ki mora plačati DDV za pridobitve blaga znotraj Unije iz 2.a) točke prvega odstavka 3. člena ZDDV-1, je davčno obdobje koledarski mesec.

(4) Za osebo iz d) točke prvega odstavka 4. člena ZDDV-1, ki prejema storitve, za katere je dolžna plačati DDV v skladu s 3. točko prvega odstavka 76. člena ZDDV-1, je davčno obdobje koledarski mesec.

(5) Za davčnega zavezanca iz 94. člena ZDDV-1, ki je identificiran za namene DDV na podlagi četrtega odstavka 78. člena ZDDV-1, ker opravlja storitve, za katere je prejemnik dolžan plačati DDV v drugi državi članici, je davčno obdobje koledarski mesec.

(6) Za davčnega zavezanca, ki se mu med letom spremeni davčno obdobje iz koledarskega trimesečja v koledarski mesec, zaradi opravljanja transakcij znotraj Unije in obveznosti predložitve rekapitulacijskega poročila iz 90. člena ZDDV-1, je v naslednjem koledarskem letu davčno obdobje koledarsko trimesečje, če v preteklem koledarskem letu ni presegel obdavčljivega prometa iz drugega odstavka 89. člena ZDDV-1, dokler ne začne opravljati transakcij znotraj Unije, za katere je dolžan predlagati rekapitulacijsko poročilo.

 

157. člen

(Zaračunavanje, plačevanje in zavarovanje plačila DDV pri uvozu)

(1) Pri uvozu zaračunava DDV carinski organ, ki je v skladu s carinskimi predpisi pristojen za obračunavanje uvoznih dajatev.

(2) Oseba, ki mora plačati DDV pri uvozu blaga (v nadaljnjem besedilu: carinski dolžnik), mora DDV plačati v roku, ki je s carinskimi predpisi določen za plačilo carinskega dolga, sicer tečejo zamudne obresti v skladu z veljavnimi predpisi.

(3) Če je carinski dolžnik v skladu s carinskimi predpisi in odločbo carinskega organa dolžan sam obračunavati in plačevati uvozne dajatve, mora sam obračunavati in plačevati tudi DDV od uvoza blaga v skladu s pogoji in roki, ki so določeni v odločbi carinskega organa.

(4) Če mora carinski dolžnik v skladu s carinskimi predpisi plačati zamudne obresti na znesek dolgovanega carinskega dolga, se v osnovo za obračun zamudnih obresti vključi tudi DDV, plačljiv pri uvozu blaga.

(5) Če carinski organ v skladu s carinskimi predpisi zahteva položitev instrumenta zavarovanja za plačilo carinskega dolga ali bi ga lahko zahteval, če ne bi bila za zadevno blago predpisana carinska stopnja “prosto”, mora položeni instrument zavarovati tudi plačilo DDV.

 

158. člen

(Naknadni popravki davčne obveznosti pri uvozu blaga in popravek vrednosti izvozne dobave)

(1) Če carinski organ izve oziroma ugotovi, da je bil DDV ob uvozu obračunan v nižjem ali višjem znesku, kot je zakonsko dolgovani znesek DDV, odloča o naknadnem obračunu oziroma vračilu ali odpustu preveč plačanega oziroma obračunanega DDV v skladu s carinskimi predpisi.

(2) Vračilo DDV na podlagi odločbe carinskega organa o povrnitvi preveč plačanega DDV se izvrši z izplačilom ustreznega zneska le v delu, v katerem prejemnik blaga, ki je plačal znesek DDV, ki ni bil zakonsko dolgovan, ni uveljavil odbitka DDV.

(3) Če je bil DDV od uvoza že upoštevan kot odbitek DDV, carinski organ v skladu s carinskimi predpisi vrne oziroma odpusti plačilo DDV le, če zavezanec dokaže, da je odbitek DDV zmanjšal za znesek DDV, ki naj bi ga carinski organ vrnil oziroma katerega plačilo naj bi odpustil.

(4) Če je zavezanec izvozil določeno blago, pozneje pa je bila izvozna carinska deklaracija razveljavljena ali je bilo blago vrnjeno in ob uvozu oproščeno plačila uvoznih dajatev in DDV, mora davčni zavezanec o tem nemudoma obvestiti davčni organ in ustrezno popraviti vrednost izvozne dobave.

 

6. Rekapitulacijsko poročilo

 

159. člen

(Splošno)

(1) Davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, mora v obrazcu RP-O izkazati podatke o dobavah blaga znotraj Unije in podatke o opravljenih storitvah, za katere je prejemnik storitev dolžan plačati DDV v drugi državi članici, in podatke o popravkih za pretekla obdobja poročanja. Davčni zavezanec iz 94. člena ZDDV-1, ki je identificiran za namene DDV na podlagi četrtega odstavka 78. člena ZDDV-1, mora v obrazcu RP-O izkazati podatke o opravljenih storitvah, za katere je prejemnik storitev dolžan plačati DDV v drugi državi članici.

(2) Če davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, ima pa sedež v drugi državi članici, imenuje davčnega zastopnika, mora davčni zastopnik v obrazcu RP-O navesti identifikacijsko številko za DDV zastopane osebe (če ta oseba ni identificirana za namene DDV v Sloveniji, navede identifikacijsko številko za DDV, pod katero je zastopana oseba identificirana za namene DDV v državi članici sedeža) in izkazati podatke o dobavah blaga znotraj Unije, ki jih opravi ta oseba, za obdobje poročanja, za katero se izpolnjuje rekapitulacijsko poročilo, in podatke o popravkih za pretekla obdobja poročanja.

(3) Davčni zastopnik iz drugega odstavka za obdobje poročanja ne predloži obrazca RP-O, če v obdobju poročanja ne nastane obveznost izpolnitve rekapitulacijskega poročila in ne obveznost izpolnitve popravkov za pretekla obdobja poročanja.

(4) Vzorec obrazca RP-O je v Prilogi X k temu pravilniku in je njegov sestavni del.

 

7. Poročila o dobavah po 76.a členu ZDDV-1

 

159.a člen

(Poročilo o dobavah blaga in storitev po 76.a členu ZDDV-1)

(1) Davčni zavezanec, ki opravlja dobave blaga in storitev po 76.a členu ZDDV-1, mora v obrazcu »Poročilo 76.a člen« izkazati podatke o dobavah blaga in storitev ter podatke o prejetih predplačilih, za katere je prejemnik dolžan plačati DDV za obdobje, za katerega se izpolnjuje poročilo in podatke o popravkih za pretekla obdobja.

(2) Vzorec obrazca »Poročilo 76.a člen« je v Prilogi XI k temu pravilniku in je njegov sestavni del.

(3) Davčni zavezanec predloži obrazec »Poročilo 76.a člen« preko sistema eDavki.

 

XI. POSEBNE UREDITVE

 

1. Posebna ureditev za male davčne zavezance

 

160. člen

(Definicija katastrskega dohodka iz drugega odstavka 94. člena ZDDV-1)

Kot katastrski dohodek iz drugega odstavka 94. člena ZDDV-1 se štejejo vsi dohodki v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo na kmečkem gospodinjstvu, kot jih določa zakon, ki ureja dohodnino.

 

161. člen

(Prehod s posebne na splošno ureditev in prehod s splošne na posebno ureditev)

(1) Če je oseba iz prvega in drugega odstavka 94. člena ZDDV-1 pred prehodom na splošno ureditev dejansko opravila dobavo blaga oziroma opravila storitev pred datumom prehoda, račun pa izda po datumu prehoda, ne obračuna DDV od teh dobav blaga oziroma opravljenih storitev. Račun mora izdati najpozneje do zadnjega dne meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bil opravljen prehod.

(2) Če je oseba iz prejšnjega odstavka pred prehodom na splošno ureditev prejela predplačila, se dobave blaga in opravljene storitve, za katere so bila pred prehodom na splošno ureditev prejeta predplačila, v celoti obdavčijo v davčnem obdobju, v katerem so opravljene.

(3) Pri prehodu iz splošne ureditve na posebno ureditev iz prvega in drugega odstavka 94. člena ZDDV-1 mora davčni zavezanec za dobave blaga in opravljanje storitev, ki so bile opravljene pred datumom prehoda, račun pa je izdan po datumu prehoda, obračunati DDV. Račun mora izdati najpozneje do roka za predložitev obračuna DDV za davčno obdobje, za katero še sestavlja obračun DDV.

(4) Če je davčni zavezanec pred datumom prehoda na posebno ureditev iz prvega in drugega odstavka 94. člena ZDDV-1 prejel celotno predplačilo za dobave blaga oziroma storitve, ki bodo opravljene po datumu prehoda, obračuna DDV od prejetega predplačila. V primeru prejema delnega predplačila za dobave blaga oziroma storitve, ki bodo v celoti opravljene po datumu prehoda, obračuna DDV le od tega dela predplačila.

 

1.a Posebna ureditev za kmete

 

162. člen

(Pavšalno nadomestilo)

(1) Davčni zavezanec iz drugega odstavka 94. člena ZDDV-1 lahko v skladu s prvim odstavkom 95. člena ZDDV-1 uveljavi pavšalno nadomestilo le za dobavo kmetijskih in gozdarskih pridelkov, ki so rezultat osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti članov kmečkega gospodinjstva, katerega predstavnik je, za katero se dohodek ne ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ter kmetijskih in gozdarskih storitev, ki se opravijo za plačilo v okviru osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti istega kmečkega gospodinjstva, ali prek strojnega krožka drugemu kmečkemu gospodinjstvu, ki je identificirano za namene DDV.

(2) Pavšalno nadomestilo je mogoče uveljaviti le za dobavo kmetijskih in gozdarskih pridelkov ter kmetijskih storitev in storitev za gozdarstvo, ki so navedene v Prilogi XII k temu pravilniku in je njegov sestavni del.

(3) Za pridelke in storitve iz posameznih skupin Priloge XII je mogoče uveljaviti pavšalno nadomestilo, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

– za kmetijske pridelke iz skupine 1, kadar imajo člani kmečkega gospodinjstva v uporabi vsaj 1 hektar kmetijskega zemljišča, ki ni evidentirano v zemljiškem katastru kot kmetijsko zemljišče s podrobnejšo dejansko rabo hmeljišče, trajne rastline na njivskih površinah, vinograd, matičnjak, intenzivni sadovnjak, oljčnik, ostali trajni nasadi ali plantaža gozdnega drevja;

– za pridelke čebelarstva iz skupine 2, kadar imajo člani kmečkega gospodinjstva v uporabi več kot 10 čebeljih panjev;

– za kmetijske pridelke iz skupine 3, kadar imajo člani kmečkega gospodinjstva v uporabi vsaj 1 hektar kmetijskega zemljišča, ki ni evidentirano v zemljiškem katastru kot kmetijsko zemljišče s podrobnejšo dejansko rabo hmeljišče, trajne rastline na njivskih površinah, vinograd, matičnjak, intenzivni sadovnjak, oljčnik, ostali trajni nasadi ali plantaža gozdnega drevja;

– za kmetijske pridelke iz skupine 4, kadar imajo člani kmečkega gospodinjstva v uporabi vsaj 0,3 hektarja zemljišča, ki je v zemljiškem katastru evidentirano kot kmetijsko zemljišče s podrobnejšo dejansko rabo hmeljišče;

– za kmetijske pridelke iz skupine 5, kadar imajo člani kmečkega gospodinjstva v uporabi vsaj 0,3 hektarja zemljišča, ki je v zemljiškem katastru evidentirano kot kmetijsko zemljišče s podrobnejšo dejansko rabo oljčnik, intenzivni sadovnjak ali ostali trajni nasadi;

– za kmetijske pridelke iz skupine 6, kadar imajo člani kmečkega gospodinjstva v uporabi vsaj 0,3 hektarja zemljišča, ki je v zemljiškem katastru evidentirano kot kmetijsko zemljišče s podrobnejšo dejansko rabo vinograd;

– za gozdarske pridelke iz skupine 7, kadar imajo člani kmečkega gospodinjstva v uporabi vsaj 1 hektar zemljišča, ki je v zemljiškem katastru evidentirano kot gozdno zemljišče ali kot plantaža gozdnega drevja;

– za kmetijske storitve iz skupin 8, 9 in 10, kadar imajo člani kmečkega gospodinjstva v uporabi vsaj 2 hektarja zemljišč, od katerih mora biti vsaj 1 hektar kmetijsko zemljišče, ki ni evidentirano v zemljiškem katastru kot kmetijsko zemljišče s podrobnejšo dejansko rabo hmeljišče, trajne rastline na njivskih površinah, vinograd, matičnjak, intenzivni sadovnjak, oljčnik, ostali trajni nasadi ali plantaža gozdnega drevja.

(4) Kot podatek o površini zemljišč oziroma številu čebeljih panjev v uporabi članov kmečkega gospodinjstva se upošteva podatek davčnega organa o površini zemljišč po posameznih vrstah dejanske rabe oziroma številu čebeljih panjev v uporabi članov kmečkega gospodinjstva, kot se uporabijo za potrebe odmere dohodnine za leto pred letom, za katero se uveljavlja pavšalno dovoljenje.

(5) Kot kmečko gospodinjstvo se šteje kmečko gospodinjstvo, kot je določeno za potrebe odmere dohodnine iz prejšnjega odstavka.

 

163. člen

(Izdaja dovoljenja)

(1) Za pridobitev pravice do uveljavljanja pavšalnega nadomestila je treba pridobiti dovoljenje davčnega organa (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje).

(2) Vloga za pridobitev dovoljenja se odda v elektronski obliki prek sistema eDavki davčnemu organu na obrazcu DDV-PN, ki je v Prilogi XIII k temu pravilniku in je njegov sestavni del.

(3) Krajevno pristojen za odločanje o vlogi iz prejšnjega odstavka je davčni urad, na območju katerega je vložnik dovoljenja vpisan v davčni register. Za osebo, ki nima stalnega prebivališča v Sloveniji (nerezident), je krajevno pristojen davčni urad, ki odmerja davek od dohodka iz kmetijstva za zemljišča, ki jih imajo na območju Slovenije v uporabi člani njegovega gospodinjstva.

(4)(3)Površino zemljišč v uporabi članov kmečkega gospodinjstva ugotavlja pristojni davčni organ iz uradnih evidenc oziroma lahko vložnik dokazuje površino zemljišč v uporabi z veljavnimi pogodbami in drugo dokumentacijo.

(5)(4) V vlogi vlagatelj označi skupine kmetijskih pridelkov in storitev, za katere bi želel uveljaviti pravico do pavšalnega nadomestila. Nerezident mora vlogi priložiti tudi potrdilo o članih njegovega gospodinjstva, ki ga izda organ države nerezidenta.

(6)(5) Če davčni organ na osnovi razpoložljivih podatkov ugotovi, da kmečko gospodinjstvo vložnika izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka 162. člena tega pravilnika, izda vložniku dovoljenje za uveljavljanje pavšalnega nadomestila za kmetijske in gozdarske pridelke ter kmetijske storitve in storitve za gozdarstvo iz tistih skupin Priloge XII k temu pravilniku, za katere je zaprosil in zanje izpolnjuje pogoje.

(7)(6)Davčni organ v okviru davčnega registra vodi ločen seznam upravičencev do pavšalnega nadomestila.

 

164. člen

(Veljavnost dovoljenja)

(1) Dovoljenje je veljavno od datuma izdaje do izteka koledarskega leta, za katero je bilo izstavljeno.

(2) Ne glede na določbo 163. člena tega pravilnika tistim predstavnikom kmečkega gospodinjstva, ki jim je bilo izdano dovoljenje za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila, davčni organ s 1. januarjem naslednjega leta podaljša veljavnost dovoljenja za naslednje koledarsko leto po uradni dolžnosti.

(3) Davčni organ pred podaljšanjem dovoljenja na podlagi uradnih evidenc preveri izpolnjevanje pogojev za izdajo dovoljenja iz tretjega odstavka 162. člena tega pravilnika. Če imetnik dovoljenja ne predloži obračuna pavšalnega nadomestila na način in v roku, določenem v devetem odstavku 166. člena tega pravilnika, davčni organ za leto, ki sledi letu, v katerem bi imetnik dovoljenja moral predložiti obračun, dovoljenja ne podaljša po uradni dolžnosti.

(4) Če želi predstavnik kmečkega gospodinjstva, na katerega se glasi dovoljenje, za predstavnika kmečkega gospodinjstva določiti drugo osebo ali če želi dopolniti ali spremeniti seznam blaga in storitev, za katere ima pravico do pavšalnega nadomestila, lahko uveljavi spremembo pri pristojnem davčnem organu. Vloga se predloži davčnemu organu v elektronski obliki prek sistema eDavki.

(5) Če kmečko gospodinjstvo ne želi več uveljavljati pavšalnega nadomestila, lahko imetnik dovoljenja obvestilo predloži davčnemu organu v elektronski obliki prek sistema eDavki. Davčni organ razveljavi dovoljenje in izbriše takega imetnika s seznama upravičencev do pavšalnega nadomestila.

 

165. člen

(Vložnik vloge)

(1) Vlogo za pridobitev dovoljenja lahko vloži le en član kmečkega gospodinjstva kot njegov predstavnik.

(2) Če vložnik vloge v obdobju veljavnosti dovoljenja umre, lahko novi predstavnik kmečkega gospodinjstva odda vlogo za pridobitev dovoljenja kot naslednika vložnika vloge v elektronski obliki prek sistema eDavki davčnemu organu na obrazcu DDV-PN.

 

166. člen

(Uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila)

(1) Pavšalno nadomestilo lahko uveljavi le oseba, ki je zavedena na seznamu upravičencev in na ime katere se glasi dovoljenje za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila.

(2) Imetniki dovoljenja iz prejšnjega odstavka lahko ob dobavi blaga in storitev kupcem – davčnim zavezancem, ki so identificirani za namene DDV, zahtevajo pavšalno nadomestilo le za tiste pridelke in storitve, za katere jim je davčni organ v dovoljenju priznal pravico do pavšalnega nadomestila.

(3) Osnova za obračun pavšalnega nadomestila je davčna osnova iz 36. člena ZDDV-1.

(4) Kupec mora ob nabavi blaga ali storitve preveriti veljavnost dovoljenja. Veljavnost preveri na seznamu upravičencev, ki imajo dovoljenje za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila, in je dostopen v sistemu eDavki.

(5) Če imetnik dovoljenja v obdobju, za katerega velja dovoljenje, večkrat dobavi pridelke in storitve, za katere mu je izdano dovoljenje, istemu kupcu, zadostuje, da kupec preveri veljavnost dovoljenja le ob prvi dobavi.

(6) Kupec ne more uveljavljati pravice do pavšalnega nadomestila kot odbitka DDV, če dobavitelja ni na seznamu upravičencev, ki imajo dovoljenje za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila.

(7) Račun za opravljeno dobavo blaga oziroma storitve izda kupec blaga oziroma naročnik storitve. Na računu mora navesti naslednje podatke:

– datum izdaje računa;

– zaporedno številko, pod katero vodi izdani račun;

– ime in naslov imetnika dovoljenja ter številko in datum dovoljenja za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila;

– svoje ime in naslov ter svojo identifikacijsko številko za DDV;

– količino in vrsto dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsto opravljenih storitev;

– datum opravljene dobave blaga oziroma storitve;

– osnovo oziroma vrednost, od katere se obračuna znesek pavšalnega nadomestila;

– stopnjo pavšalnega nadomestila (8%);

– znesek pavšalnega nadomestila.

(8) Imetnik dovoljenja mora račune, na podlagi katerih je uveljavil pavšalno nadomestilo, hraniti v skladu s 86. členom ZDDV-1 ter jih na zahtevo davčnega organa dati na vpogled.

(9) Imetnik dovoljenja mora sestaviti obračun pavšalnega nadomestila za obdobje veljavnosti dovoljenja v posameznem letu in ga predložiti davčnemu organu v elektronski obliki do 31. januarja naslednjega leta. Obračun predloži prek sistema eDavki na obrazcu DDV-OPN, ki je v Prilogi XIV k temu pravilniku in je njegov sestavni del, in sicer ne glede na to, ali je opravil kako dobavo na podlagi dovoljenja ali ne.

(10) Če kateri koli član kmečkega gospodinjstva med veljavnostjo dovoljenja postane davčni zavezanec, ki je identificiran za namene DDV, in mora obračunavati DDV od pridelkov in storitev, ki so rezultat osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, za katero se plačuje dohodnina po katastrskem dohodku, kmečko gospodinjstvo z dnem identifikacije za namene DDV izgubi pravico do pavšalnega nadomestila.

(11) V primerih iz prejšnjega odstavka član kmečkega gospodinjstva z dnem registracije postane zavezanec, identificiran za namene DDV, za celotno dejavnost, za katero se plačuje dohodnina po katastrskem dohodku v okviru kmečkega gospodinjstva.

 

1.b Posebna ureditev za obdavčljive preprodajalce

 

167. člen

(Prijava davčnemu organu)

Davčni zavezanec predloži davčnemu organu prijavo iz drugega odstavka 105. člena ZDDV-1 v elektronski obliki prek sistema eDavki.

 

2. Posebna ureditev za investicijsko zlato

 

168. člen

(Investicijsko zlato)

(1) Za investicijsko zlato iz prvega odstavka 118. člena ZDDV-1 se ne šteje monetarno zlato.

(2) Evropska komisija vsako leto v Uradnem listu Evropske unije objavi seznam zlatih kovancev, ki se v vseh državah članicah štejejo za investicijsko zlato.

 

169. člen

(Izbira obdavčitve)

(1) Davčni zavezanec iz prvega in drugega odstavka 120. člena ZDDV-1 ter posrednik iz druge alineje 119. člena ZDDV-1 lahko uveljavlja pravico do izbire za obdavčitev investicijskega zlata, če o tem predhodno obvesti davčni organ v elektronski obliki prek sistema eDavki.

(2) Prijava za uveljavljanje pravice do izbire za obdavčitev investicijskega zlata začne učinkovati prvi dan naslednjega meseca po datumu vložitve prijave.

(3) Račun, izdan drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, mora poleg podatkov, navedenih v 82. členu ZDDV-1, vsebovati še naslednje podatke:

– opis zlata, ki je bilo dobavljeno;

– za zlato v obliki palic ali ploščic: obliko, maso in čistino ter druge značilnosti (vključujoč lastniško oznako, žig in serijsko številko, kjer je to mogoče);

– za zlate kovance: tip kovanca, državo izvora in izjavo, da zlati kovanci so oziroma niso na seznamu zlatih kovancev iz drugega odstavka 168. člena tega pravilnika.

 

170. člen

(Evidenca o transakcijah z investicijskim zlatom)

(1) Davčni zavezanec, ki posluje z investicijskim zlatom, mora v skladu s prvim odstavkom 122. člena ZDDV-1 poleg dokumentacije, navedene v 86. členu ZDDV-1, hraniti še dokumentacijo, iz katere je razviden opis investicijskega zlata, in voditi posebne evidence o transakcijah z investicijskim zlatom.

(2) Posebna evidenca iz prejšnjega odstavka, ki jo morajo voditi davčni zavezanci, ki opravljajo oproščene dobave investicijskega zlata, mora vsebovati naslednje podatke:

– zaporedno številko vpisa;

– številko in datum računa;

– referenčno številko naročnika;

– morebitno DDV številko naročnika;

– opis zlata (oblika, količina in čistost);

– ime in naslov morebitnega posrednika;

– ime in naslov kupca in

– vrednost transakcije.

(3) Davčni zavezanec, ki je identificiran za namene DDV in ima hkrati pravico do izbire obdavčitve, ali proizvajalec oziroma predelovalec investicijskega zlata mora voditi posebno evidenco dobav investicijskega zlata, pri katerem se ni odločil za obdavčitev.

 

3. Posebna ureditev za davčne zavezance, ki nimajo sedeža znotraj Unije in opravljajo elektronske storitve osebam, ki niso davčni zavezanci

3. Posebna ureditev za telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja ali elektronske storitve, ki jih opravljajo davčni zavezanci, ki nimajo sedeža znotraj Unije

 

171. člen

(Prijava davčnemu organu)

(1) Davčni zavezanec iz 123. člena ZDDV-1 v prijavi za identifikacijo poleg podatkov iz drugega odstavka 125. člena ZDDV-1 navede še tržno ime družbe, če ga ima, državo, v kateri ima sedež, ime in priimek osebe za stike, telefonsko številko te osebe, številko IBAN ali OBAN, številko BIC in datum, ko bo začel opravljati telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja ali elektronske storitve po posebni ureditvi.

(2) Davčni zavezanec iz 123. člena ZDDV-1 mora na prijavi iz prejšnjega odstavka vložiti izjavo o začetku opravljanja obdavčljive dejavnosti znotraj Unije in o tem, da se mu ni treba identificirati za namene DDV znotraj Unije.

(3) Prijavo iz prvega odstavka tega člena predloži v elektronski obliki, ki je dostopna v sistemu eDavki.

(4) Davčni organ davčnega zavezanca iz prvega odstavka tega člena vključi v posebno ureditev z dodelitvijo identifikacijske številke ter in določi datum začetka uporabe posebne ureditve.

 

172. člen

(Posebni obračun DDV in plačilo DDV)

(1) Davčni zavezanec iz 123. člena ZDDV-1 predloži posebni obračun DDV v elektronski obliki, ki je dostopna v sistemu eDavki.

(2) Če je bil račun za opravljeno storitev izstavljen v drugi valuti, se pri izpolnjevanju posebnega obračuna DDV za preračun vrednosti v eure uporabi menjalni tečaj Evropske centralne banke, ki je objavljen na zadnji dan obračunskega obdobja, ali, če na ta dan ni objave, prvi naslednji objavljeni tečaj.

(3) Davčni zavezanec plača DDV v eurih na bančni račun, razviden v sistemu eDavki.

 

173. člen

(Zahtevek za vračilo DDV)

(1) Davčni zavezanec, ki na ozemlju Slovenije nabavi blago ali storitve za namene opravljanja dejavnosti, uveljavlja pravico do vračila DDV, ki ga je plačal ob nabavi blaga oziroma storitev ali ob uvozu blaga, pod pogoji iz 74. do 74.i člena ZDDV-1 ter 114., 115. in 115.b člena tega pravilnika.

(2) Za vlagatelja zahtevka v skladu s tem členom ne velja pogoj vzajemnosti iz šestega odstavka 74.i člena ZDDV-1.

 

174. člen

(Zneski v drugih valutah)

Če je bil račun za opravljeno storitev izstavljen v drugi valuti, se pri izpolnjevanju posebnega obračuna DDV za preračun vrednosti v eure uporabi menjalni tečaj Evropske centralne banke, ki je objavljen na zadnji dan obračunskega obdobja, ali, če na ta dan ni objave, prvi naslednji objavljeni tečaj.

 

Črtan skladno z 19. členom Pravilnika o spremembah in dopolnitvah PZDDV (Uradni list RS, št 95/14 z dne 29.12.2014).

 

3.a Posebna ureditev za telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja ali elektronske storitve, ki jih opravljajo davčni zavezanci s sedežem znotraj Unije, vendar ne v državi članici potrošnje

 

174.a člen

(Prijava davčnemu organu)

(1) Davčni zavezanec iz 130.a člena ZDDV-1 v prijavi za identifikacijo navede ime, poštni naslov, tržno ime družbe, če ga ima, državo, v kateri ima sedež, elektronski naslov, naslov spletne strani (URL), ime in priimek osebe za stike, telefonsko številko te osebe, številko IBAN, številko BIC in datum, ko bo začel opravljati telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja ali elektronske storitve po posebni ureditvi. V prijavi navede tudi podatke o individualnih identifikacijskih številkah za DDV ali, če te niso na voljo, davčne sklicne številke, ki so jih dodelile države članice, v katerih ima stalne poslovne enote, razen tistih v državi članici identifikacije, polne poštne naslove in tržna imena stalnih poslovnih enot, razen tistih v državi članici identifikacije, ter identifikacijske številke za DDV, ki so jih dodelile druge države članice za davčne zavezance, ki nimajo sedeža v tej državi. Na vlogi mora davčni zavezanec označiti tudi, ali je del skupine zavezancev za plačilo DDV.

(2) Prijavo iz prvega odstavka tega člena predloži v elektronski obliki, ki je dostopna v sistemu eDavki.

(3) Davčni organ vključi davčnega zavezanca iz prvega odstavka tega člena v posebno ureditev in določi datum začetka uporabe posebne ureditve.

 

174.b člen

(Posebni obračun DDV in plačilo DDV)

(1) Davčni zavezanec iz 130.a člena ZDDV-1 predloži posebni obračun DDV v elektronski obliki, ki je dostopna v sistemu eDavki.

(2) Če je bil račun za opravljeno storitev izstavljen v drugi valuti, se pri izpolnjevanju posebnega obračuna DDV za preračun vrednosti v eure uporabi menjalni tečaj Evropske centralne banke, ki je objavljen na zadnji dan obračunskega obdobja ali, če na ta dan ni objave, prvi naslednji objavljeni tečaj.

(3) Davčni zavezanec plača DDV v eurih na bančni račun, razviden v sistemu eDavki.

 

4. Ugotavljanje davčne obveznosti na podlagi prejetih in izvršenih plačil

 

175. člen

(Splošno)

(1) Davčni zavezanec predloži obvestilo o začetku ali prenehanju uporabe posebne ureditve po plačani realizaciji v elektronski obliki prek sistema eDavki.

(2) Davčni zavezanec, ki uporablja posebno ureditev po plačani realizaciji, mora v svojem knjigovodstvu ali drugi evidenci zagotoviti tudi podatke o:

– prejetih plačilih (znesek in datum plačila) in obračunanem DDV po prejetih plačilih po različnih stopnjah DDV in

– izvršenih plačilih (znesek in datum plačila) in odbitku DDV na podlagi izvršenih plačil po različnih stopnjah DDV.

(3) Če ni s tem podpoglavjem drugače določeno, veljajo za ugotavljanje davčne obveznosti zavezancev, ki obračunavajo DDV po plačani realizaciji, vse določbe tega pravilnika, ki se sicer nanašajo na obračunavanje DDV na podlagi izdanih in prejetih računov.

 

176. člen

(Nastanek davčne obveznosti na podlagi prejetih plačil)

(1) Če davčni zavezanec ugotavlja davčno obveznost na podlagi prejetih plačil, nastane obveznost obračuna DDV na dan, ko prejme plačilo, to je na dan, ko je terjatev, v zvezi s katero je nastala obveznost za obračun DDV, poravnana.

(2) Če davčni zavezanec prejme plačilo v gotovini (v obliki bankovcev, kovancev, čekov oziroma takoj udenarljivih vrednostnih papirjev), se šteje, da je dan prejema plačila dan, ko prejme gotovino. Če davčni zavezanec prejme plačilo z uporabo plačilne ali kreditne kartice, se šteje, da je dan prejema plačila dan izdaje potrdila o prejetem plačilu.

(3) Če davčni zavezanec prejme plačilo na račun pri banki ali drugi finančni instituciji, se šteje, da je dan prejema plačila dan, ko prejme denar na račun.

(4) Če davčni zavezanec prejme plačilo v drugih oblikah (v obliki pobota ali kompenzacije, odstopa ali cesije, nakazila ali asignacije, prevzema dolga), se šteje, da je dan prejema plačila dan, ko je terjatev poplačana po predpisih, ki urejajo te načine plačila.

 

177. člen

(Odbitek DDV na podlagi izvršenih plačil)

(1) Če davčni zavezanec ugotavlja davčno obveznost na podlagi prejetih plačil, ima pravico do odbitka DDV na dan, ko izvrši plačilo, če so izpolnjeni drugi pogoji iz 62. in 63. člena ZDDV-1, to je na dan, ko je obveznost, v zvezi s katero je nastala pravica do odbitka, poravnana.

(2) Če davčni zavezanec izvrši plačilo v gotovini (v obliki bankovcev, kovancev, čekov oziroma takoj udenarljivih vrednostnih papirjev), nastane pravica do odbitka DDV na dan, ko izvrši plačilo v gotovini. Če davčni zavezanec izvrši plačilo s plačilno ali kreditno kartico, se šteje, da je dan izvršitve plačila dan izdaje potrdila o izvršenem plačilu.

(3) Če davčni zavezanec izvrši plačilo na račun pri banki ali drugi finančni instituciji, nastane pravica do odbitka DDV na dan, ko izvrši plačilo na račun.

(4) Če davčni zavezanec izvrši plačilo v drugih oblikah (v obliki pobota ali kompenzacije, odstopa ali cesije, nakazila ali asignacije, prevzema dolga), se šteje, da je dan izvršitve plačila dan, ko je obveznost izpolnjena po predpisih, ki urejajo te načine plačila.

 

178. člen

(Specifične transakcije)

(1) Davčni zavezanec, ki uporablja posebno ureditev po plačani realizaciji, pri uvozu blaga, pridobitvah blaga znotraj Unije ali izvzetju blaga iz zaloge v skladu z 21. členom tega pravilnika, obračunava in plačuje DDV po splošnih pravilih. Ureditev po plačani realizaciji pa lahko uporabi, če opravi nadaljnjo dobavo tega blaga na ozemlju Slovenije.

(2) Peta alineja drugega odstavka 132. člena ZDDV-1 se ne nanaša na primere, ko je opravljena delna dobava blaga ali storitev in se račun nanaša le na to delno dobavo blaga ali delno dobavo storitev.

(3) Če davčni zavezanec za opravljeno dobavo blaga ali storitev, od katere obračunava DDV po plačani realizaciji, prejme le delno plačilo, obračuna DDV od delnega plačila po preračunani stopnji.

(4) Če davčni zavezanec za njemu opravljeno dobavo blaga ali storitev, od katere uveljavlja odbitek DDV po plačani realizaciji, izvrši le delno plačilo, lahko uveljavlja odbitek DDV le od delnega plačila, pri čemer uporabi preračunano stopnjo DDV.

 

179. člen

(Podatki v obračunu)

Davčni zavezanec v obrazec DDV-O za obračun DDV vpisuje podatke za transakcije po posebni ureditvi po plačani realizaciji na podlagi prejetih in izvršenih plačil ter podatke na podlagi izdanih in prejetih računov za transakcije iz 132. člena ZDDV-1 in za transakcije, ki so oproščene plačila DDV.

 

180. člen

Črtan skladno s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah PZDDV (Uradni list RS, št. 102/12 z dne 21.12.2012).

 

181. člen

(Poročanje o neplačanih računih na dan 31. decembra tekočega leta)

(1) Davčni zavezanec v popis računov iz drugega odstavka 136. člena ZDDV-1 vključi vse izdane in prejete račune po plačani realizaciji, ki niso bili plačani do 31. decembra tekočega leta.

(2) Davčni zavezanec predloži davčnemu organu popis izdanih in prejetih računov v elektronski obliki prek sistema eDavki.

 

5. Posebna ureditev za opravljanje storitev mednarodnega občasnega cestnega prevoza potnikov

 

181.a člen

Davčni zavezanec, ki uporablja posebno ureditev za opravljanje storitev mednarodnega občasnega cestnega prevoza potnikov, mora za davčno obdobje sam ugotoviti davčno obveznost in jo izkazati v obračunu DDV, in sicer na obrazcu DDV-O-OP, ki je Priloga XV tega pravilnika in njegov sestavni del.

 

XII. POSEBNE DOLOČBE

 

182. člen

Črtan skladno s 45. členom Pravilnika o spremembah in dopolnitvah PZDDV, UL RS, št 105/09 z dne 21.12.2009).

 

XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

183. člen

(Dobave rabljenih osnovnih sredstev)

(1) Davčni zavezanec, ki opravi dobavo rabljenega osnovnega sredstva, od katerega pri nabavi ni imel pravice do odbitka DDV, ker je bilo nabavljeno s plačilom davka od prometa proizvodov v skladu z zakonom o prometnem davku, obračuna DDV od prodajne cene osnovnega sredstva, pri čemer sme odbiti DDV v znesku, ki ga ugotovi po preračunani stopnji davka od prometa proizvodov od knjigovodske vrednosti osnovnega sredstva, vendar največ v višini, ki je enaka znesku DDV, obračunanem od tega prometa.

(2) Knjigovodska vrednost iz prejšnjega odstavka je zadnja ugotovljiva knjigovodska vrednost in se ugotavlja skladno z amortizacijsko stopnjo, ki je davčno priznan odhodek na podlagi zakona, ki ureja davek od dobička pravnih oseb.

 

183.a člen

(Začasno uvožena prevozna sredstva)

Ob zaključku postopka začasnega uvoza prevoznih sredstev, ki je bil začet pred 1. majem 2004, se ne glede na 35. člen ZDDV-1 šteje, da je uvoz blaga opravljen, ne da bi nastal obdavčljivi dogodek, če je bilo prevozno sredstvo prvič uporabljeno pred 1. majem 1996, ali če je znesek DDV, ki bi ga bilo treba plačati zaradi uvoza, nižji od 10 evrov.

 

184. člen

(Veljavnost dovoljenj)

Dovoljenja, izdana upravičencem do pavšalnega nadomestila v skladu s predpisi, ki so veljali do uveljavitve tega pravilnika, ostanejo v veljavi do preteka roka njihove veljavnosti.

 

185. člen

(Definicija katastrskega dohodka iz drugega odstavka 94. člena ZDDV-1)

Za določitev katastrskega dohodka iz drugega odstavka 94. člena ZDDV-1 se do ureditve novega sistema ugotavljanja katastrskega dohodka upošteva katastrski dohodek vseh članov kmečkega gospodinjstva, ugotovljen v skladu s tretjim odstavkom 69. člena ZDoh-2 in s prvim in drugim odstavkom 154. člena ZDoh-2.

 

185.a člen

(Obdobje poprava odbitka DDV)

(1) Davčni zavezanec, ki je v času od 1. januarja 2007 do uveljavitve tega pravilnika popravljal odbitek DDV po določbah tedaj veljavnega 111. člena Pravilnika, mora ugotoviti razliko med zneskom opravljenega popravka odbitka DDV in zneskom popravka odbitka, izračunanim po 26. členu tega pravilnika. Ugotovljeno razliko mora plačati oziroma jo ima pravico zahtevati kot vračilo v obračunu DDV za davčno obdobje, v katerem je pričel veljati 26. člen tega pravilnika.

(2) Popravek odbitka DDV iz naslova dokončnega poračuna delnega odbitka DDV po novem šestem odstavku 111. člena pravilnika se prvič opravi po stanju na dan 31. decembra 2007.

 

186. člen

(Začetek veljavnosti in uporabe)

Ta pravilnik začne veljati 1. januarja 2007. Določbe od 86. do 97. člena se začnejo uporabljati po objavi potrditve ureditve po končanem postopku posvetovanj iz 148. člena ZDDV-1.

 

 

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 52/07 z dne 12.06.2007) vsebuje naslednji končni določbi:

 

40. člen

Priloga VIII (Obrazec DDV-P2) se nadomesti z novo prilogo VIII (Obrazec DDV-P2), ki je sestavni del tega pravilnika.

Priloga IX (Obrazec DDV-P3) se nadomesti z novo prilogo IX (Obrazec DDV-P3), ki je sestavni del tega pravilnika.

Priloga X (Obrazec DDV-O) se nadomesti z novo prilogo X (Obrazec DDV-O), ki je sestavni del tega pravilnika.

Priloga XI (Priloga A k obrazcu DDV-O) se nadomesti z novo prilogo XI (Priloga A k obrazcu DDV-O), ki je sestavni del tega pravilnika.

Priloga XII (Obrazec RP-O) se nadomesti z novo prilogo XII (Obrazec RP-O), ki je sestavni del tega pravilnika.

V prilogi XII (Obrazec RP-O), ki se uporablja do 31. 12. 2007, se v drugem odstavku 2. točke navodila in v tretjem odstavku 3. točke navodila beseda »šestega« nadomesti z besedo »petega«.

V prilogi XV (Obrazec DDV-VKP4) se beseda »SIT« nadomesti z besedo »EUR«.

 

41. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen 28. (Op. – tj. 113. člen NUPB), 34. (Op. – tj. 155. člen NUPB) in tretjega do petega odstavka 40. člena tega pravilnika, ki se začnejo uporabljati 1. januarja 2008.

 

 

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 120/07 z dne 27.12.2007) vsebuje naslednje končne določbe:

 

31. člen

V Obrazcu DDV-P2, ki je Priloga VIII pravilnika in njegov sestavni del, se v razdelku IV, v 19. točki, kratica »ZDDV« nadomesti s kratico »ZDDV-1«.

 

32. člen

V Obrazcu DDV-O, ki je Priloga X pravilnika in njegov sestavni del, se v Navodilu za izpolnjevanje Obrazca DDV-O, v drugem odstavku, besedilo »dneva, ki je napisan na obrazcu« nadomesti z besedilom »zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja«.

V navodilu za izpolnjevanje Polja 11 se v razdelku »Vsebina polja« v zadnji alineji za besedilom »oproščene izvozne dobave blaga« doda besedilo »ter oproščene dobave blaga in storitev s pravico do odbitka DDV«.

V razdelku »Posebnosti in opozorila« se v drugem odstavku besedilo »Ne vpisujejo se oproščene dobave blaga in storitev s pravico do odbitka DDV.« nadomesti z besedilom »Ne vpisujejo se neobdavčljive dobave blaga in storitev.«.

Za devetim odstavkom se doda nov deseti odstavek, ki se glasi:

»Vpisujejo se na primer:

– dobave blaga in storitev v okviru diplomatskih in konzularnih odnosov,

– oproščene transakcije v zvezi z mednarodnim prevozom,

– mednarodni prevoz potnikov,

– oproščene transakcije pri uvozu,

– oproščene posredniške storitve.«.

Dosedanji deseti odstavek postane enajsti odstavek.

V navodilu za izpolnjevanje Polja 33 se v razdelku »Posebnosti in opozorila« v drugem odstavku črta besedilo »Obdavčene nabave«.

V navodilu za izpolnjevanje Polja 34 se v razdelku »Posebnosti in opozorila« črta drugi stavek.

V navodilu za izpolnjevanje Polja 35 se v razdelku »Posebnosti in opozorila« črta drugi stavek.

 

33. člen

Ta pravilnik začne veljati 1. januarja 2008.

 

 

Pravilnik o spremembah Pravnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 21/08 z dne 29.02.2008) vsebuje naslednje končne določbe:

 

4. člen

V Prilogi XIV (Seznam pridelkov in storitev za katere je mogoče uveljaviti pavšalno nadomestilo) se v Skupini 8 – storitve v rastlinski pridelavi šifra standardne klasifikacije dejavnosti »A/01.412« nadomesti s šifro »A/01.610«.

V skupini 9 – storitve v živinoreji se šifra standardne klasifikacije dejavnosti »A/01.42« nadomesti s šifro »A/01.62«.

V skupini 10 – gozdarske storitve se šifra standardne klasifikacije dejavnosti »A/02.02« nadomesti s šifro »A/02.40«.

 

5. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

 

Pravilnik o spremembah Pravnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 123/08 z dne 29.12.2008) vsebuje naslednje končne določbe:

 

10. člen

V Prilogi II se v obrazcu DDV-NPS-P1, v tretjem polju razdelka Davčna osnova za obračun DDV, beseda »Taksa« nadomesti z besedama »Okoljska dajatev«.

Pod oznako »****« se besedilo »Vpiše se znesek takse na podlagi Uredbe o taksi na obremenjevanje okolja zaradi nastajanja izrabljenih motornih vozil.« nadomesti z besedilom:

»Vpiše se znesek okoljske dajatve na podlagi Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja izrabljenih motornih vozil.«

 

11. člen

Ta pravilnik začne veljati 1. januarja 2009.

 

 

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 105/09 z dne 21.12.2009) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

 

46. člen

Priloga V (Zahtevek za vračilo DDV davčnemu zavezancu, ki nima sedeža v Sloveniji) se nadomesti z novo Prilogo V (Zahtevek za vračilo DDV davčnemu zavezancu, ki nima sedeža v Skupnosti), ki je sestavni del tega pravilnika.

Priloga VIII (Obrazec DDV-P2) se nadomesti z novo Prilogo VIII (Obrazec DDV-P2), ki je sestavni del tega pravilnika.

Priloga X (Obrazec DDV-O) se nadomesti z novo Prilogo X (Obrazec DDV-O), ki je sestavni del tega pravilnika.

Priloga XII (Obrazec RP-O) se nadomesti z novo Prilogo XII (Obrazec RP-O), ki je sestavni del tega pravilnika.

Priloga XIII (Struktura identifikacijskih številk za DDV v državah članicah, vključno z njihovimi kodami) se nadomesti z novo Prilogo XIII (Poročilo 76.a člen), ki je sestavni del tega pravilnika.

Priloga XVI (Obrazec DDV-OPN) se nadomesti z novo Prilogo XVI (Obrazec DDV-OPN), ki je sestavni del tega pravilnika.

Priloga XVII se črta.

 

PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

 

47. člen

(Prehodna določba)

Davčni zavezanec, ki je plačal predplačilo za storitev, za katero je pri davčnem zavezancu, ki je prejel predplačilo, v skladu s tretjim odstavkom 33. člena ZDDV-1, nastala obveznost obračuna DDV pred 1. januarjem 2010, storitev pa bo opravljena oziroma končana po 1. januarju 2010 in je po tem datumu ta storitev obdavčena pri prejemniku storitve, obračuna DDV od davčne osnove v višini razlike med zneskom opravljene storitve in neto zneskom predplačila.

 

48. člen

(Začetek veljavnosti)

Ta pravilnik začne veljati 1. januarja 2010.

 

 

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 27/10 z dne 02.04.2010) vsebuje naslednji končni določbi:

 

11. člen

V Prilogi X (Obrazec DDV-O) se v Navodilu za izpolnjevanje obračuna DDV, v navodilu za izpolnjevanje Polja 25 in Polja 25 a v razdelku »Vsebina polja« drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»Vpisujeta se tudi vrednost obračunanega DDV, ki ga obračuna davčni zavezanec, kateremu je opravljena dobava blaga ali storitev, ter vrednost obračunanega DDV na dano predplačilo iz 76.a člena ZDDV-1.«.

V navodilu za izpolnjevanje Polja 31 se v razdelku »Posebnosti in opozorila« v drugem odstavku pika nadomesti z vejico in doda besedilo »ki se vpisuje v polje 31 a.«.

V zadnjem odstavku Navodila za izpolnjevanje obračuna DDV se v drugi alineji besedilo v oklepaju nadomesti z besedilom »četrti odstavek 73. člena ZDDV-1«.

 

12. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

 

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list 104/10 z dne 23.12.2010) vsebuje določbo, ki ni poimenovana kot prehodna ali končna določba:

 

36. člen

Priloga IX (Obrazec DDV-P3) se nadomesti z novo Prilogo IX (Obrazec DDV-P3), ki je sestavni del tega pravilnika.

Priloga X (Obrazec DDV-O) se nadomesti z novo Prilogo X, ki je sestavni del tega pravilnika.

Priloga XII (Obrazec RP-O) se nadomesti z novo Prilogo XII (obrazec RP-O), ki je sestavni del tega pravilnika.

Priloga XIII (poročilo po 76.a členu) se nadomesti z novo Prilogo XIII (poročilo po 76.a členu), ki je sestavni del tega pravilnika.

Priloga XIV (Seznam pridelkov in storitev za katere je mogoče uveljaviti pavšalno nadomestilo) se nadomesti z novo Prilogo XIV (Seznam pridelkov in storitev, za katere je mogoče uveljaviti pavšalno nadomestilo), ki je sestavni del tega pravilnika.

Priloga XV (Obrazec DDV-VKP4) se nadomesti z novo Prilogo XV (Obrazec DDV-VKP4), ki je sestavni del tega pravilnika.

 

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list 104/10 z dne 23.12.2010) vsebuje naslednjo končno določbo:

 

KONČNA DOLOČBA

 

37. člen

Ta pravilnik začne veljati 1. januarja 2011.

 

 

Pravilnik o spremembi Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list 110/10 z dne 31.12.2010) vsebuje naslednjo končno določbo:

 

KONČNA DOLOČBA

 

2. člen

Ta pravilnik začne veljati 2. januarja 2011.

 

 

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list 82/11 z dne 17.10.2011) vsebuje še naslednjo določbo ter prehodno in končno določbo:

 

47. člen

Priloga I (Obrazec DDV-RPS) se nadomesti z novo Prilogo I (obrazec DDV-PPS), ki je priloga tega pravilnika in njegov sestavni del.

Priloga II (Obrazec DDV-NPS-P1) se nadomesti z novo Prilogo II (obrazec DDV-DPS), ki je priloga tega pravilnika in njegov sestavni del.

Priloga III (Obrazec DDV-NPS-P2) se nadomesti z novo Prilogo III (obrazec DDV-VTD), ki je priloga tega pravilnika in njegov sestavni del.

Priloga IV (Obrazec DDV-NPS-D1) se nadomesti z novo Prilogo IV (obrazec DDV-VP), ki je priloga tega pravilnika in njegov sestavni del.

Priloga V (Zahtevek za vračilo DDV davčnemu zavezancu, ki nima sedeža v Uniji) se nadomesti z novo Prilogo V (obrazec DDV-VE), ki je priloga tega pravilnika in njegov sestavni del.

Priloga VI (Obrazec DDV-VP) se nadomesti z novo Prilogo VI (obrazec DDV-P2), ki je priloga tega pravilnika in njegov sestavni del.

Priloga VII (Obrazec DDV-VE) se nadomesti z novo Prilogo VII (obrazec DDV-P3), ki je priloga tega pravilnika in njegov sestavni del.

Priloga VIII (obrazec DDV-P2) se nadomesti z novo Prilogo VIII (obrazec DDV-O), ki je priloga tega pravilnika in njegov sestavni del.

Priloga IX (Obrazec DDV-P3) se nadomesti z novo Prilogo IX (priloga A k obrazcu DDV-O), ki je priloga tega pravilnika in njegov sestavni del.

Priloga X (obrazec DDV-O) se nadomesti z novo Prilogo X (obrazec RP-O), ki je priloga tega pravilnika in njegov sestavni del.

Priloga XI (Priloga A k obrazcu DDV-O) se nadomesti z novo Prilogo XI (obrazec PD-O), ki je priloga tega pravilnika in njegov sestavni del.

Priloga XII (obrazec RP-O) se nadomesti z novo Prilogo XII (seznam pridelkov in storitev, za katere je mogoče uveljaviti pavšalno nadomestilo), ki je priloga tega pravilnika in njegov sestavni del.

Priloga XIII (poročilo po 76.a členu) se nadomesti z novo Prilogo XIII (obrazec DDV-PN), ki je priloga tega pravilnika in njegov sestavni del.

Priloga XIV (Seznam pridelkov in storitev, za katere je mogoče uveljaviti pavšalno nadomestilo) se nadomesti z novo Prilogo XIV (obrazec DDV-OPN), ki je priloga tega pravilnika in njegov sestavni del.

Prilogi XV in XVI se črtata.

 

PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

 

48. člen

Določbe četrtega odstavka 23. člena, tretjega, četrtega in petega odstavka 24. člena, prvega do petega odstavka 26. člena, drugega odstavka 102. člena, osmega odstavka 132. člena, 135. člena, prvega odstavka 175. člena ter Prilogi I in II se začnejo uporabljati 1. januarja 2012.

Določbe 78. člena, 115.b člena, drugega in četrtega odstavka 163. člena, četrtega odstavka 164. člena, četrtega, petega, šestega in devetega odstavka 166. člena ter Prilogi III in XIII se začnejo uporabljati 1. julija 2012.

Določbe 70.b člena, sedmega, desetega in enajstega odstavka 105. člena, 128.a člena, 167. člena, 169. člena in drugega odstavka 181. člena se začnejo uporabljati 1. januarja 2013.

Do začetka uporabe določb iz prvega do tretjega odstavka tega člena se uporabljajo določbe Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10 in 110/10).

 

49. člen

Ta pravilnik začne veljati 20. oktobra 2011, razen 20. člena, ki začne veljati 1. julija 2012.

 

 

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list 106/11 z dne 27.12.2011) vsebuje naslednjo končno določbo:

 

KONČNA DOLOČBA

 

10. člen

Ta pravilnik začne veljati 1. januarja 2012.

 

 

Pravilnik o spremembah Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list 108/11 z dne 29.12.2011) vsebuje naslednjo določbo:

 

2. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

 

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list 102/12 z dne 21.12.2012) vsebuje naslednji določbi:

 

29. člen

Priloga IX: Priloga A k obrazcu DDV-O se črta.

 

30. člen

Ta pravilnik začne veljati 1. januarja 2013.

 

 

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list 54/13 z dne 24.06.2013) vsebuje naslednji določbi in končno določbo:

 

5. člen

Priloga VIII (obrazec DDV-O) se nadomesti z novo Prilogo VIII (obrazec DDV-O), ki je Priloga 1 tega pravilnika in njegov sestavni del.

 

6. člen

Priloga X (obrazec RP-O) se nadomesti z novo Prilogo X (obrazec RP-O), ki je Priloga 2 tega pravilnika in njegov sestavni del.

 

KONČNA DOLOČBA

 

7. člen

(začetek veljavnosti)

Ta pravilnik začne veljati 1. julija 2013.

 

 

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 85/14 z dne 28.11.2014) vsebuje naslednji določbi:

 

14. člen

V Prilogi VIII (Obrazec DDV-O) se v Navodilu za izpolnjevanje obračuna DDV, v navodilu za izpolnjevanje polja 13, v razdelku Posebnosti in opozorila, spletna povezava, ki se glasi:

»http://ec.europa.eu/taxation_customs/resources/documents/taxation/vat/traders/vat_community/vat in_EC_annexI.pdf« nadomesti s spletno povezavo, ki se glasi:

»http://ec.europa.eu/taxation_customs/resources/documents/taxation/vat/traders/vat

_community/vat_in_ec_annexi.pdf«.

 

KONČNA DOLOČBA

 

15. člen

(začetek veljavnosti)

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

 

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 95/14 z dne 29.12.2014) vsebuje naslednji končni določbi:

 

KONČNI DOLOČBI

 

25. člen

Določba novega 181.a člena pravilnika se prvič uporabi za obdobje od 1. aprila 2015, spremenjena Priloga VII (obrazec DDV-P3) pa se uporablja od 1. marca 2015.

 

26. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2015, razen spremenjenega tretjega odstavka 96. člena, spremenjenega 171. in novega 174.a člena pravilnika, ki se uporabljajo od dneva uveljavitve tega pravilnika.